VRSTE AKVARIJEV

Poznamo veliko različnih akvarijev, ki jih delimo glede na namen, funkcijo in velikost. Glede na namen ločimo VRSTNI akvarij, ki ponazarja značilnosti okolja ene vrste, GEOGRAFSKI akvarij, v katerega naselimo vrste z istega geografskega območja, in najpogostejši OKRASNI akvarij, v katerega naselimo ribe s podobnimi zahtevami in podobnim okoljem. Seveda pa moramo upoštevati, katere vrste lahko sobivajo in katere ne.

Razlikujemo tudi med toplovodnimi sladko- in slanovodnimi (morskimi) akvariji ter hladnovodnimi slano- in sladkovodnimi akvariji. Kakšen akvarij postavimo, je odvisno od živali in rastlin, njihovih prilagoditev ter značilnosti naravnega okolja, v katerem živijo.

Toplovodni sladkovodni akvariji: vanje lahko naselimo sladkovodne živali tropskih in subtropskih območij. Vodo ogrevamo na 23–26 °C.

Hladnovodni sladkovodni akvariji: vanje lahko naselimo ribe in rastline tudi iz naših krajev, vode pa ne ogrevamo.

Tudi morski akvariji so lahko toplovodni in hladnovodni. V hladnovodne naselimo živali in rastline iz zmernotoplega pasu, v toplovodne pa tiste živali in rastline, ki so avtohtone bližje tropskega pasu.

Akvariji se ločijo tudi glede na konstrukcijo in material, iz katerega so izdelani. Poznamo lepljene akvarije, katerih ravne steklene stene so zlepljene s silikonskim kitom, in ogrodne akvarije, ki imajo v kotih ogrodje iz železa ali aluminija. Najmanj primeren material za akvarije je plastika, ki lahko tudi pomotni in povzroči, da ne vidimo v akvarij, neprimeren pa je tudi zato, ker lahko škoduje ribam in rastlinam.

Pri nameščanju in urejanju akvarija moramo upoštevati zahteve rib in rastlin. Vrste rastlin in ribe, ki jih nameravamo naseliti v akvarij, moramo že prej dobro poznati. Njihovim potrebam in fiziologiji moramo prilagoditi velikost in obliko akvarija, podlago v akvariju, na primer akvarijski pesek, in dekoracijo, ki bo ustrezala ribam in rastlinam. Pri postavitvi je zelo pomembna svetloba, ki ima velik vpliv na biološko dogajanje. Primerna je postavitev pri vzhodnem, zahodnem in pa severnem oknu, pri južnem pa raje ne, ker se sončni žarki preveč uprejo v akvarij in to povzroča bujno razrast neželenih alg, ki onesnažijo akvarij. Prav tako je pomembna smer osvetlitve, najbolj primerna je osvetlitev z vrha. Naravno svetlobo lahko v prostoru brez naravne svetlobe nadomestimo z umetno.

Zelo pomembno je tudi, da akvarij namestimo v višino oči, saj bomo tako življenje v njem laže opazovali.

Zelo zaželeno je, da ima akvarij ozadje. To najlaže uredimo tako, da na zadnjo stran akvarija nalepimo akvarijsko tapeto, ki prikazuje podvodno zelenje. Pri večjih akvarijih pa lahko uporabimo tudi reliefno ozadje.

Pri urejanju hranilne podlage moramo misliti na to, da bo ustrezala vsem vrstam rib in rastlin, ki jih bomo imeli v akvariju. Pomembno je, da je podlaga zračna, zelo primeren je silikatni pesek brez kakršnihkoli primesi. Lahko pa mu dodamo malo šote, ki izboljšuje kemijske in biološke lastnosti vode. Skrajno neprimerna podlaga sta mulj in humusna prst, ki nista zračni.

Tako kot pri podlagi je tudi pri dekoraciji zelo pomembno, da skrbno premislimo, kakšna je primerna.

Kamenje, ki ga uporabljamo za dekoracijo, ne sme vsebovati apnenca, saj povzroča trdo vodo. Prav tako se moramo izogibati kamenju z ostrimi robovi, kjer se ribe lahko poškodujejo. Zaželeno je tudi, da je kamenje temnejše barve.

Nepogrešljiva dekoracija v akvariju so tudi korenine. Teh ne smemo nabirati v gozdu ali vinogradu, saj vsebujejo tanine, ki niso primerni za akvarij, prav tako pa svež les začne hitro plesneti. Najbolj primeren je les iz barskih šotišč, ki ne plava na vodi in je z njo prepojen. Takšne korenine lahko kupimo v specializiranih trgovinah.

Neprimerni okraski so tudi školjke, korale in morsko kamenje, ki vsebujejo veliko apnenca. V akvarij prav tako ne spadajo ladje, gradovi, potapljači in druga plastična šara.

Akvarijske rastline so v akvariju zelo koristne, saj čistijo ogljikovo kislino iz vode, prav tako čistijo ali odvzemajo še druge škodljive snovi, ki nastajajo z ribjimi izločki in hrano. Imajo vlogo hrane za rastlinojede ribe prav tako pa proizvajajo kisik. Pomembno je, da v sprednji del akvarija posadimo nizke rastline, v zadnji del pa višje ali visoke rastline. Trudimo se, da rastline sadimo nesimetrično, skratka tako, kot je v naravi.

Raznih filtrov in grelnikov ne smemo nameščati pod pesek ali podlago, saj tako akvarij teže čistimo. Pri uporabi notranjih filtrov pa je pomembno, da jih namestimo na dno, tako da jih z lahkoto tudi dvignemo iz akvarija in očistimo. Večina filtrov in drugih pripomočkov ima tudi vakuumsko prijemalo, ki omogoča namestitev na steklo in enostavno odstranjevanje ob čiščenju.

Vrtni ribniki so čedalje pomembnejši element urejenega vrta, v katerem lahko pripravimo prijetno okolje vodnih organizmov, želv, žab in rib ter vodnega rastlinja. V zadnjem času v vrtne ribnike poleg zlatih ribic naseljujemo okrasne koi krape, katerih kultura se je iz Japonske razširila po vsem svetu. Vrtni ribniki poleg slikovitih rib in pomirjujočega rastlinja pomirjajo tudi zaradi žuborenja vode. Seveda pa je treba za ribnik skrbeti. Podobno kot v akvaristiki je treba tudi vrtne ribnike urediti na način, ki bo nudil možnost prijetnega bivalnega okolja, kjer bo v celoti poskrbljeno za dobro počutje rib in rastlin. Ribnikom podobno vodno okolje pa je mogoče urediti tudi v zaprtih prostorih.

Voda, v kateri živijo ribe, mora imeti določene lastnosti, da bi se v njej dobro počutile in se razvijale. Ločimo biološke, fizikalne in kemijske dejavnike. Pomembni kemijski dejavniki so kisik, temperatura, trdota in pH.

Zelo pomemben dejavnik dobrega počutja rib je zadostna količina kisika v vodi. Kisik v vodi proizvajajo rastline, vendar to navadno ni dovolj, posebej če je v akvariju veliko rib. Pomanjkanje kisika opazimo, ko se ribe začnejo zadrževati bolj pri gladini vode. V tem primeru moramo vključiti zračno črpalko in zamenjati del vode.

Temperatura vode je tudi zelo pomemben dejavnik. Ne sme biti nižja od 4 °C in ne sme preseči 30 °C. Odvisna je od tega, ali gojimo toplovodne ali hladnovodne vrste. Pri toplovodnih akvarijih je najprimernejša temperatura nekje med 23–25 °C. Takšne akvarije ogrevamo z grelniki, ki navadno tudi skrbijo, da temperatura vode ne niha za več kot 1 °C. Od velikosti akvarija pa je odvisno, kako močen grelnik potrebujemo. Pri hladnovodnih akvarijih vode ne ogrevamo.

Trdota vode zelo pomembno vpliva na počutje rib. Veliko vlogo ima pri razvoju mladic in tvorbi skeleta.

Vodo za akvarij lahko pripravimo na več načinov. Vodo iz pipe (vodovoda) vremo 30–40 min, nato jo ohladimo in ji dodamo destilirano vodo v določenih odmerkih, odvisno od tega, kako trdo vodo potrebujemo. Samo destilirano vodo lahko uporabimo za akvarije s preprostejšimi ribjimi vrstami. Sicer pa je za akvarije najbolj primerna voda, ki jo najdemo v naravi, še posebno tista iz izvirov, ki tečejo po pobočjih gora.

Posamezne vrste rib potrebujejo drugačno trdoto vode. Priporočljivo je, da se o ustrezni trdoti vode za želeno vrsto rib posvetujemo pred nabavo.

Tako kot trdota vode je tudi ustrezen pH za različne vrste različen. Uravnavamo ga lahko s kislimi dodatki, kot so šota in prej pripravljene kemikalije, npr. kisline in različni pufri. Vrednost pH akvarijske vode lahko ugotavljamo z indikatorji na lističih in indikatorskimi raztopinami.