SKRB ZA DOBROBIT RIB

Dobrobit živali je pokazatelj, kako se ta sooča z razmerami, v katerih živi. Živalim mora biti udobno, biti morajo zdrave, site in na varnem. Imeti morajo tudi možnost, da izrazijo svoje prirojeno vedenje in ne trpijo zaradi neprijetnih stanj, kot so bolečina, strah in stres. Za kopenske živali imamo o dobrobiti veliko literature in napotkov, za ribe pa je podobne literature manj. Zato ob pomanjkanju znanstvenih raziskav o dobrem počutju posameznih vrst rib pogosto sklepamo le iz njihovih potreb, ki jih imajo v naravi. V Amsterdamski pogodbi, ki določa zahteve za dobrobit živali, je posebej za ribe poudarjeno, da odsotnost glasovnega odziva ne pomeni tudi odsotnosti trpljenja. Danes poznamo več kot 20.000 vrst rib, ki napolnjujejo velik del vodnega okolja in predstavljajo širok razpon različnih fizioloških potreb, ki pa so dobro raziskane le za malo vrst rib. Ocena dobrega počutja rib bi morala temeljiti na poglobljenem poznavanju in razumevanju biologije posamezne vrste rib, na osnovi česar bi laže poskrbeli za razmere v zaprtih prostorih, ki bi zadovoljile njihove potrebe. Ni namreč vseeno, kakšne oblike in velikosti je akvarij ter kakšna je morebitna dodatna oprema, kakšni sta kakovost vode in prehrana. V Republiki Sloveniji dobrobit živali ureja Zakon o zaščiti živali, ki določa odgovornost ljudi za življenje živali in njihovo zdravje. Nihče ne sme povzročiti živali trpljenja, bolezni ali smrti. Mučenje živali pomeni vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno, ki živali povzroči hujšo poškodbo, ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje, ali škodi njenemu zdravju. Zakon o zaščiti živali obravnava tudi vse hišne živali, ki so namenjene za družbo, varstvo ali pomoč človeku, kamor sodijo tudi akvarijske ribe in ribe, ki jih imamo v vrtnih ribnikih. Zakon tudi natančno opredeljuje trpljenje živali, ki ga predstavljajo bolečina, strah in stres, ki jih povzroči človek. Tudi ribe imajo živčne končiče za zaznavo bolečinskih dražljajev – nociceptorje in njihove povezave do preprostih možganov – ter celo izločajo snovi, ki omilijo bolečino. Bolečina ima tudi fiziološke in vedenjske posledice, saj se ribe znajo in se tudi naučijo izogibati bolečinskim dražljajem. Ribe občutijo tudi strah in stres. Strah nastane kot odgovor na nevarnost in se kaže v povišanju srčnega utripa ter želji po umiku, stres pa je prilagoditveni mehanizem, ki s pomočjo homeostaze (ohranjanja stabilnosti organizma) ribam omogoča preživetje. Če je vpliv dejavnikov, ki povzročajo stres, močan ali dolgotrajen, je lahko homeostaza porušena, poslabša se dobro počutje rib, ki zbolijo in v končni posledici poginejo. Obrambni mehanizem pred stresom pa je spremenjeno vedenje. Ko se riba sooči z roparsko ribo, se bodisi umakne bodisi zbeži, se z njo sooči ali tekmuje. Tudi pri neprimerni temperaturi vode in vsebnosti kisika ali pri neugodnem vodnem toku se riba, če ima možnost, umakne v primernejši predel vode. Eden glavnih dejavnikov, ki ogrožajo zdravje rib, je kronični stres, saj dolgotrajna prisotnost kortizola v krvi zavre imunsko sposobnost, enako kot pri sesalcih.

Čeprav bolezni niso vedno povezane s slabimi razmerami v okolju, je v akvaristiki in v vzrejnih ribnikih veliko položajev in priložnosti, ko ravno stres in telesne poškodbe povečajo občutljivost rib in možnost za izbruh tudi kužnih bolezni.

Pred nakupom rib je treba temeljito proučiti, od kod izvirajo, kakšno okolje potrebujejo, ali so roparice ali živijo v jati, kakšne so njihove prehranjevalne navade, in jim pogoje v akvariju in ribniku tem bolj približati razmeram, ki jih imajo v svojem naravnem življenjskem okolju. Čeprav je bilo tudi na področju dobrobiti rib v zadnjem času dosti postorjenega, se še vedno pojavljajo napake, ki pa običajno niso posledica brezbrižnosti, pač pa neznanja. Zato je treba ljudi še naprej osveščati in izobraževati ter jim dopovedovati, da ribe čutijo bolečino in nelagodje, čeprav tega ne morejo izraziti glasovno ali z obrazno mimiko. Logično je, da tudi ribe potrebujejo veterinarsko oskrbo kot druge ljubiteljske živali, in glede na to, da predstavljajo tretjino ljubiteljskih živali, bi potrebovali več za ribe usposobljenih veterinarjev, ki bi bili vešči tudi kirurških posegov.