ROKOVANJE, TRANSPORT IN KLINIČNI PREGLED PLAZILCEV

Plazilce transportiramo v različnih zaščitnih in zračnih boksih (npr. zračna škatla s pokrovom iz stiropora). Pomembno je, da temperatura med transportom ne presega 30°C ali pade pod 17°C. Za vzdrževanje ustrezne temperature  v transportni boks postavimo grelno telo. Poskrbimo za nemoten dostop svežega zraka.

Način transporta je odvisen od vrste živali. Najbolj varno je, da transportiramo vsako žival posebej.  Neredko se zgodi, da stres in stiska povzročita agresivno obnašanje in medsebojno poškodovanje.

Želve transportiramo  v škatli. Pomembno je, da so v času transporta v vodoravnem položaju, da ne pride do dihalnih težav.

Kače in kuščarje je najbolje transportirati v zračni bombažni vreči, ki jo na vrhu zavežemo.  Položimo jo v ustrezno prezračevan in ogrevan boks. Večje vrste kuščarjev potrebujejo vreče iz močnejših materialov.

»Ko držite žival v rokah, naj bo vaš prijem takšen kot bi držali cvetlico; ne tako močan, da bi ji zlomili steblo, in ne tako nežen, da bi vam padla na tla (dr. Zlatko Golob).«

Rokovanje z želvami je preprosto. Ko želvo dvignemo, pazimo, da nam ne pade na tla in da nam  ne stisne prstov med svoj oklep in noge. Nekatere močno ugriznejo – priporočamo uporabo zaščitnih rokavic.

Kuščarje primemo z brisačo. Z eno roko držimo zadnje okončine, da se raztezajo vzporedno s telesom, rep pri tem počiva na roki, z drugo roko pa držimo sprednji del telesa in glavo. Ne zgrabimo jih za rep, da ga ne odvržejo. Rep se obnovi v nekaj mesecih. Od prvega se razlikuje po barvi, obliki in vzorcu lusk. 

S kačo rokujemo umirjeno in previdno. Nestrupeno kačo primemo  s krpo ali brisačo  z obema rokama. Z eno roko  primemo za glavo in spodnji čeljustnici ter jih čvrsto fiksiramo. Z drugo roko pa telo, ki ga  podpremo in  dvignemo. Nekatere vrste se  ovijejo in oprimejo roke. Bodimo pozorni, da nam ne pade iz rok.  Z izjemno stresnimi  vrstami rokujemo le, če je nujno potrebno.  Pri hitrih, agresivnih in strupenih  vrstah kač si lahko pomagamo s posebnimi kavlji in kleščami, uporabimo lahko tudi zaščitne rokavice, ki nas varujejo pred ugrizi. 

Priporočamo, da se pred nakupom živali natančno pozanimate o bioloških značilnostih vrste, nastanitvenih pogojih in o prehranskih potrebah. Po nakupu odpeljite žival  k  veterinarju, ki izvede  klinični pregled ter Vam svetuje o pravilni oskrbi, prehrani in zdravstvenem varstvu živali. Opravi parazitološki  pregled iztrebkov in po potrebi  poizvedovalne preiskave na kužne bolezni.

Veterinar pri pregledu najprej odvzame anamnezo, s katero pridobi podatke o splošnem stanju živali, preteklih boleznih, spolu, starosti, preventivnih ukrepih, prehrani, oskrbi, spremembah v obnašanju. Pri kliničnem pregledu veterinarja zanima tudi, kakšni so bivalni pogoji  (velikost, osvetlitev, temperatura, osvetlitev in vlaga), v kakšnem življenjskem prostoru živi (terarij, akvaterarij), kakšna je podlaga v bivališču  (pesek, kamenje, lubje, šota, papir) in higiena.

Veterinar žival najprej pregleda. Pozoren je na odzivnost, gibanje, na položaj telesa in na dihanje.

Klinični pregled se začne pri glavi in se potem nadaljuje v smeri proti repu. Potrebno je temeljito pregledati čeljust, nosnice, oči, ustno votlino in jezik, kožo, žleze, skelet in mišični tonus. S stetoskopom posluša delovanje srca in pljuč. Pretipal bo celomsko votlino.  Na koncu sledi še pregled kloake in repa.

Klinični pregled Afriške ostrogaste želve

Žival stehta in oceni kondicijo (normalne, predebele ali shujšane). Če dvignemo shujšano želvo imamo občutek, kakor da je prazna in votla. Kuščarji, ki so predebeli, imajo razširjeni celom zaradi prisotnost maščobnih blazin. Pri shujšanih kuščarjih se jasno tipajo podaljški vretenc in rebra. Predebele kače imajo zadnjo tretjino telesa bolj široko, pri shujšanih pa lahko jasno tipamo podaljške vretenc in rebra.

Po potrebi veterinar odvzame vzorec krvi za poizvedovalne preiskave. Mesto odvzema krvi: želve vratna  (v. jugularis) ali repna vena (v. coccigeadorsalis), kače: iz srca ali repne vene  (v. coccigeaventralis), kuščarji:   repna vena (v. coccigeaventralis).

Ultrazvočni pregled bradate agame

Zdravila se lahko aplicirajo v usta (p/o), podkožje (s/c), v veno (i/v) ali v mišico (i/m).

Po potrebi lahko želve, kuščarje in kače hranimo po sondi z ustrezno hrano in prehranskimi dodatki.

Videz zdrave živali

Zdrava žival je lepih barv, živahna in se zanima za okolico. Okončine kuščarjev in želv ne smejo biti poškodovane, imeti morajo vse prste s kremplji. Ustna votlina pa rožnata, brez razjed ali poškodb. Njene oči so jasne, nosnice suhe, koža pa čista, suha, brez poškodb in parazitov. Okolica kloake naj bo čista. Iztrebki so dobro formirani. Zdrava žival ima dober apetit, lepo raste in se razvija, redno iztreblja in se levi. K zdravju spada tudi dobro počutje živali. Dosežemo ga, če poskrbimo za ustrezne nastanitvene pogoje in zdravo prehrano ter ustrezen sestoj, ki pripelje do razmnoževanje. S tem ohranjamo vrsto v ujetništvu in zaščitimo še živeče rodove v naravi.