PTIČJI PAJKI

  • Razred: Arachnida
  • Red: Araneae (pajki)
  • Družina: Theraphosidae
  • Vrsta: 600 različnih vrst
  • Ogroženost po IUCN: ni ogrožena vrsta

Ptičji pajki so pajki s precej velikim telesom. Velikost telesa lahko doseže do 12 cm, skupaj z nogami pa lahko ti pajki merijo tudi do 28 cm. Celo telo je poraščeno z dlačicami, ki jih uporabljajo tudi za samoobrambo. Pajki spadajo med členonožce, imajo osem členjenih nog in zunanji skelet, ki podpira mišice in notranje organe. Telo je deljeno na glavoprsje in zadek, ki sta povezana s tankim delom – pedicelom.

Živijo v vlažnih in toplih predelih po celem svetu. Nekatere vrste si kopljejo luknje, nekatere pa živijo tudi na drevesih. Ptičji pajki lahko dosežejo zavidljivo starost več kot 20 let. Še posebej samičke lahko dočakajo tudi do 40 let.

Videti so precej strašno, a so za človeka neškodljivi in precej boječi. Napadejo in ugriznejo le takrat, kadar se jim zdi, da so v življenjski nevarnosti. Zaradi mirne narave in enostavne oskrbe postajajo vedno bolj priljubljeni ljubljenčki.

Ptičji pajek

Terariji niso primerni samo za dvoživke in plazilce. S primerno ureditvijo so ustrezni tudi za nevretenčarje, kot so pajki, škorpijoni, ščurki, črički in drugi nevretenčarji. Zelo pomembno pa je, da pri naselitvi pajkov ali škorpijonov upoštevamo, da so to zelo samotarske živali in se bodo med sabo pojedle, če bomo v terarij naselili več osebkov.

Terarij za ptičjega pajka naj bo manjši, saj velik terarij pajku predstavlja stresno okolje, ki je lahko razlog za pogin živali. Terarij naj bo steklen z mrežastim ali luknjičastim pokrovom za zračenje. Pokrov mora biti dobro pritrjen, da pajek ne pobegne.

Za podlago v terarij damo vrtnarsko zemljo in za drenažo dodamo okroglo kamenje (kamenje ne sme biti ostro). Ptičji pajki imajo navadno potrebo po skrivališčih. Ta jim zagotovimo tako, da v terarij dodamo kamenje, lubje, veje in listje. Prav tako pa lahko vanj namestimo tudi kakšno rastlino, ki bo pomagala tudi pri vzdrževanju vlage.

Ptičji pajek v terariju

Ptičji pajki so plenilci, torej na svojem meniju potrebujejo živo hrano. Ponudimo jim lahko čričke, kobilice, ščurke, hrošče in tudi mladiče malih sesalcev (mišje goliče). Pajke hranimo enkrat tedensko, vendar jim daljše obdobje brez hrane ne škodi. Bolj pomembna kot hrana pa je preskrbljenost z vodo. V naravi pajki večino vode dobijo s plenom in je zato ne pijejo pogosto. Včasih rejci mislijo, da vode ne potrebujejo, ker redko pijejo. Žal pa je to velika zmota, kajti ko morajo piti, vodo potrebujejo nemudoma, sicer lahko poginejo. V terarij zato postavimo plitvo posodo z vodo.

Ptičji pajki se tako kot vsi drugi pajkovci z rastjo levijo. Pajek pred levitvijo ne jé in leži na hrbtu. Če opazimo pajka na hrbtu, ga ne motimo in se ga ne dotikamo. V času levitve iz terarija odstranimo preostalo hrano, saj lahko čriček, hrošč ali katera druga žival, namenjena za hrano, pajka poškoduje. Pajki so v tem obdobju zelo občutljivi, zato jih ne nosimo po rokah in se jih ne dotikamo. Pajku v času levitve zagotovimo vodo, in če opazimo težave pri levitvi, mu lahko pomagamo z vlažnim čopičem.

S pajkom med rokovanjem ravnamo zelo nežno in previdno. Ne sme nam pasti na tla, saj se lahko poškoduje in poškodbam tudi podleže. Pajka v roke »zajemamo«, kot bi zajemali vodo. Tako jim zagotovimo varnost in ustrezno podporo. Ko ga imamo v rokah, vanj ne pihamo ali govorimo, prav tako je pomembno, da govorimo tiše.

Pajki so samotarji, zato smo pri rokovanju tudi zelo previdni in tega ne počnemo kar naprej. Dotikanju se izognemo, če se pajek umika našim rokam ali če je vznemirjen in spušča zvoke. Tako si prihranimo neprijetne poškodbe ali ugrize; bolje je počakati, da se pajek umiri in sprosti.

Pri selitvi in prenašanju pajka iz enega v drug terarij je pomembno, da mu v škatlo ali posodo damo nekaj, česar se bo pajek lahko prijel in bo stabilen, prav tako smo izredno previdni, kako ravnamo s posodo, da se izognemo neželenim poškodbam.

Bolezenske znake in slabo počutje pri pajkih težko opazimo in jih še teže prepoznamo. Na obnašanje živali in njihov videz moramo biti zato zelo pozorni.

Dehidracija

Ptičji pajki večino vode dobijo s hrano in ne pijejo pogosto. Rejci lahko tako zmotno mislijo, da pajek vode ne potrebuje. Dehidracija pa je zanje zelo nevarna. Potrebe po vodi lahko nastopijo v kateremkoli trenutku in pajek jo mora takrat nemudoma dobiti, sicer je lahko dehidracija zanj usodna. Dehidrirano stanje pri pajku težko opazimo, vendar je vidno. Najprej opazimo telo, ki je videti uplahnjeno. Prav tako opazimo povrhnjico, ki je lahko nagubana. Težavo z dehidracijo rešimo tako, da pajku preprosto ponudimo vodo v plitvi, a dovolj veliki posodi, iz katere bo lahko pil. Pajki lahko dalj časa preživijo brez hrane, brez vode pa ne zdržijo prav dolgo, še posebej če je terarij bolj sušen.

Zajedavci pri pajkih so navadno težavni, saj znanost še ni toliko napredovala, da bi jim lahko pri tem enostavno pomagali. Okužbo z zajedavci opazimo po nemirnem vedenju, če se pajek dalj časa zadržuje v posodi za vodo, prepoznamo jo tudi po sladkastem vonju v terariju in po lepljivi s beli novi okrog pajkovih ust. Zdravila ali učinkovitega zdravljenja še ni.

Pajku pa lahko pomagamo pri zunanjih zajedavcih, kot so uši. Te opazimo okrog pajkovih ust. Odstranimo jih lahko z vatirano palčko, ki jo pomočimo v vazelin. S palčko se dotaknemo uši, ki se prilepijo na vazelin. Priporočljivo je tudi, da očistimo terarij, zamenjamo podlago in operemo druge pripomočke in opremo. Pajka je priporočljivo začasno prestaviti v terarij brez podlage in opreme. V posodo damo samo posodico z vodo.

V terariju je zelo pomembno vzdrževati vlago. Pri vlaženju pa ne smemo pretiravati, saj lahko tako spodbudimo rast in razvoj gliv in plesni, ki lahko okužijo pajka. Okužbe so lahko hude in usodne. Pokažejo se lahko kot kremasta obarvanost na spodnjem delu oprsja in nog. Okužbo zdravimo tako, da pajka premaknemo v čisto, neokuženo posodo, ki jo nekoliko opremimo in dodamo betadin. Ob preveliki okužbi včasih pomaga, da pajka očistimo z 10-odstotno raztopino alkohola, vendar tega uporabimo le v zadnji sili.

Poškodbe niso bolezen, a lahko vodijo do okužb in bolezenskega stanja. Pri ptičjih pajkih so precej pogoste, saj pajki padejo ali pa se kako drugače poškodujejo pri plezanju. Navadno jim zlomljena noga zraste nazaj z naslednjo levitvijo, a so poškodbe ob padcu hujše. Poškodbe zadka so navadno usodne, saj ta drži vse glavne organe. Rejci se navadno bolj trudijo preprečevati poškodbe, kot pa jih zdraviti in oskrbovati, saj to ni vedno učinkovito.

Videz zdrave živali

Click edit button to change this text. Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Ut elit tellus, luctus nec ullamcorper mattis, pulvinar dapibus leo.