SKOBČEVKA(Melopsittacus undulatus)

  • Razred: Aves     
  • Red: Psittaciformes
  • Družina: Psittacidae
  • Rod: Melopsittacus
  • Vrsta: Melopsittacus undulatus
  • Ogroženost po IUCN: najmanj ogrožena vrsta (LC – least concern)

Domovina skobčevk so polpuščavska in savanska območja Avstralije. Naseljujejo celotno notranjost celine, odsotne so na vlažnejšem severovzodu in hladnejšem jugovzhodu. Človek jo je naselil tudi na jugozahodno obalo Floride, manjše jate pobeglih skobčevk najdemo še v parkih večjih mest na Japonskem, Južni Afriki, Švici, ZDA in Novi Zelandiji.

Habitat jim predstavljajo odprti evkaliptusovi gozdovi, travišča, grmičevje in obrečni gozdovi. Podnebje večine leta je suho, virov hrane je malo. Skobčevke se združujejo v skupine od nekaj deset do več sto osebkov, ki v iskanju hrane in vode dnevno preletijo do 100 km. Pijejo vsak dan, naenkrat lahko popijejo do 5,5 odstotka telesne teže vode. V stoječi vodi se tudi kopajo. Če vira vode ne najdejo, pijejo roso in se kopajo v vlažni travi. V okolici napajališč in rednih virov hrane se oblikujejo jate po več tisoč papig. Veliko število jim pomaga pri uspešnejšem iskanju hrane in hitrejši zaznavi plenilcev. V jati skobčevk ni vzpostavljene hierarhije.

Hranjenje predstavlja 70–80 odstotkov njihove dnevne aktivnosti. Ob sončnem vzhodu letijo na prehranjevalna območja, kjer se hranijo do poldneva. V času največje vročine mirujejo. Pred spanjem z oglašanjem in negovanjem utrjujejo socialne vezi med člani jate. Prehranjujejo se s semeni trav, žit in grmičevja. Hranijo se na tleh, semena pred zaužitjem izluščijo.

Skobčevke so radovedne živali, ki s kljunom preverjajo užitnost predmetov

Razmnožujejo se v deževni dobi med junijem in septembrom v severni in avgustom in januarjem v južni Avstraliji. V primeru obilnejših padavin se razmnožujejo tudi v drugih mesecih. Imajo po več legel letno, odvisno od razmer. Par si izkazuje naklonjenost z oglašanjem, medsebojnim negovanjem perja in hranjenjem z izbljuvano hrano. Gnezda gradijo v zapuščenih duplinah drugih ptic, najpogosteje na evkaliptih. Na enem drevesu gnezdi po več parov. Jajca vali samica sama, v tem času jo hrani samec. Izvaljeni mladiči so slepi in goli. Oči odprejo pri 10. dneh, v 5 tednu postajajo letalni. 

Zaradi hitrega razmnoževanja in zgodnje spolne zrelosti se v letih z obilnim deževjem skobčevke močno namnožijo in oblikujejo jate po milijon osebkov. Ko ponovno nastopi pomanjkanje, iščejo hrano tudi na žitnih poljih, zato veljajo za škodljivce. Mladiče lovijo kače, odrasle pa plenijo ujede.

Opis prostoživeče skobčevke: so manjše kot udomačene, zelene barve, teme, vrat in lice so obarvani rumeno. Na tilniku, hrbtu in na zadnji strani lic so peresa rumenozelena s črnimi prečkami. Pod lici imajo modrovijolično liso, pod kljunom pa na obeh straneh najdemo modročrne pege. Peresa okoli kloake so modrozelena, krovna peresa na perutih so rjavozelena, letalna pa rjavočrna. Kljun je olivno zelene barve, noge so sivomodre, šarenica pa bela.

Skobčevke so prvič pripeljali v Evropo Angleži leta 1840. Zaradi barvitosti, inteligence in nezahtevnosti so hitro postale tretji najpogostejši hišni ljubljenčki za mačkami in psi. Samci so bolj učljivi od samic, naučijo se posnemati govor. Rekord samca iz leta 1994 je 1728 besed.

V ujetništvu naj bi jih živelo okoli 5 milijonov, človek je vzgojil veliko barvnih in velikostnih različic.

Opis udomačene skobčevke: so večje od prostoživečih, obstaja več barvnih mutacij, od temno rumenih, modrih, olivno zelenih in belih pa vse do svetlo modre, kobaltovo modre in drugih.

Telo pokriva pernato pokrivalo, ki flourescira pod UV-svetlobo. Ta je vidna le papigam, ki jo uporabljajo za prepoznavanje drugih članov jate. Baza zgornjega kljuna je prekrita z bleščečo membrano, imenovano voščenica, ki se dokončno obarva ob spolni zrelosti osebka.

Samec skobčevke z izrazito modro voščenico na bazi kljuna

Hranijo se z oluščenimi semeni. Golša se nahaja na desni strani vratu. V njej se hrana zmehča in shranjuje. Svoje mladiče hranijo z zmehčano hrano iz golše, kar je pogost vzrok za prenos parazitarnih bolezni (npr. Trihomonas). Papige imajo zakrnelo slepo črevo in žolčnik.

Risba prikazuje anatomsko zgradbo vratu v območju ščitnice pri papigi skobčevki
  • Telesna masa: 25–35 g
  • Dolžina telesa: divja 15–18 cm

                                      udomačena 20–22 cm

  • Frekvenca srčnega utripa: 350–550 utripov/minuto
  • Frekvenca dihanja: 60–75 vdihov/min
  • Spolna zrelost: 9 mescev
  • Število jajc: 4–8
  • Čas valjenja jajc: 16–20 dni
  • Masa izvaljenih mladičev: 2 g
  • Starost operjanja mladičev: 24–28 dni
  • Življenjska doba: 10–20 let

Samec: modro obarvana voščenica, večja glava, intenzivneje obarvano perje

Samica: sivo do belo obarvana voščenica, manjša glava, manj kontrastno perje

Samica (levo) in samec skobčevke (desno)

So semenojede ptice. Zagotovimo jim raznolik obrok semen z dodatkom svežega sadja in zelenjave. Ker se skobčevke hranijo z oluščenimi semeni, jim luščine semen redno odstranjujemo iz posodic.

 

Semena

Belo proso, rdeče proso, rumeno proso, koruza, laneno seme, semena sončnic, oves, soja, žafranika, kanarska čužka, pšenica, oluščen ječmen, leča, chia in konoplja.

Zelenjava

Regrat, špinača, ohrovt, zelje, korenje, solata, bučke, paprika, zelena, jajčevec, buča, radič, rukola, krompir (kuhan, nesoljen), pastinak, pesa.

Sadje

Ananas, breskev, banana, mandarina, mango, nektarina, pomaranča, ringlo, kutina, lubenica, marelica, nešplja, sliva, robida, pomaranča, malina, jagoda, ribez.

 

Kot občasen dodatek jim ponudimo kruh, jogurt ali kuhan riž in testenine. Dober dodatek so tudi kakovostni briketi za zrnojede papige, ki preprečujejo selektivno hranjenje. V prehrani se izogibamo avokada, čokolade, rabarbare, limone, mesa, grenivk, dateljnov, čebule ipd.

Odsvetujemo hranjenje papig iz ust človeka, zaradi različne mikroflore in mogočega prenosa bakterij, ki so patogene za ptice.

 

Velikost kletke za 1–2 skobčevki

80 x 40 x 60 cm

Velikost preletalnice za skupino skobčevk

180 x 90 x 180 cm

 

Skobčevke namestimo v kletko ali preletalnico. Priporočamo oglato kovinsko kletko z velikimi vratci, ki omogočajo enostavno prehajanje papige v izpust. Kletka naj bo vsaj 80 cm nad tlemi. Opremimo jo z različno debelimi lesenimi prečkami za sedenje, plezali, posodicami za hrano, vodo in kopanje. Dobra popestritev bivališča so stebla trav in žit s klasi, ki skobčevke zaposlijo z obiranjem in luščenjem. Ponudimo jim tudi sveže veje za glodanje (sadno drevje, jesen, vrba, lipa itd.). Kletko namestimo v prostor, kjer se redno zadržujemo. Čistimo jo dnevno. Priporočamo kletke s pomičnim in mrežastim dnom, ki nam olajša čiščenje, papigi pa preprečuje stik z iztrebki in odpadno hrano. Posodice za hrano in vodo, ki se menjajo z zunanje strani, zmanjšajo vznemirjanje papige. Priporočamo redno čiščenje in razkuževanje prečk.

Če skobčevko namestimo v preletalnici, poskrbimo, da je z ene strani zaprta in da so v njej prečke za sedenje, veje za plezanje ter skrivališča in gnezdilnice za vsak par posebej. Opremimo jo tudi z bazenom za kopanje, peščeno kopeljo in posodicami za hrano in vodo. Vsak par naj ima lastno posodico za hrano. Poskrbimo, da temperatura v preletalnici ne pade pod 5 °C.

Skobčevke so izredno družabne ptice, ki v naravi veliko časa namenijo skrbi za partnerja in komuniciranju z drugimi člani jate. Človek nikoli ne more nadomestiti družbe druge skobčevke in zagotoviti vseh njenih čustvenih potreb, zato jih gojimo v parih ali skupinah. Priporočamo nakup mladičev, ki so jih v zgodnji mladosti vzgajali straši, saj ti razvijejo naravno obnašanje.

Skobčevko redno izpuščamo iz kletke
Skobčevko redno izpuščamo iz kletke

So monogamne živali, ki si ostanejo zveste vse življenje. Pri oblikovanju parov združujemo skupine mladih živali, da si v jati same izberejo partnerja. Izoblikovanim parom ponudimo gnezdilnice in gnezdilni material (vejice, lubje, mah, travne bilke ipd.). V času gnezdenja jim občasno ponudimo tudi hrano živalskega izvora (jajčna hrana).

V ujetništvu paritveni ciklus traja skozi vse leto.

Velikost gnezdilnice

                      21 x 14 x 13 cm