SIVA PAPIGA (Psittacus erithacus)

  • Razred: Aves
  • Red: Psittaciformes
  • Družina: Psittacidae
  • Rod: Psittacus  
  • Vrsta: Psittacus erithacus
  • Ogroženost po IUCN: ogrožena vrsta (E – endangered)

Domovina sive papige so tropski deževni pragozdovi centralne in zahodne Afrike. Najdemo jo od Gvineje na zahodu do Kenije na vzhodu, od Centralnoafriške republike na severu do Angole na jugu. Naseljuje tudi otočje Principe in Sao Tome. Nekdaj je naseljevala sklenjen pas gozdov od zahoda do vzhoda, danes pa je v nekaterih državah že skoraj iztrebljena (Gana, Nigerija, Kenija, Uganda, Tanzanija, Ruanda).  

Naravni habitat ji predstavljajo pragozdovi ob velikih rekah, gozdne jase, obrobja savan in obale oceana. Prenočujejo v večjih jatah v krošnjah dreves in palm. Skupina lahko šteje do nekaj sto osebkov. Zjutraj se razdelijo v manjše skupine in odletijo iskat hrano. V mraku se vrnejo na vrhove dreves, kjer se negujejo, pojejo in med seboj vzpostavljajo kljuvalni red.

Prelet para sivih papig

Večino časa porabijo za iskanje hrane, ki jo iščejo na sadnih drevesih in palmah. Prehranjujejo se s sadjem, cvetovi, oreščki, semeni, listi, stebli, koreninicami in zemljo, ki jo zaužijejo za preskrbo z minerali. Na tleh preživijo le 30–40 minut dnevno, saj so tam zelo izpostavljene plenilcem.

Poznamo tri podvrste sive papige: kongo (Psittacus erithacus erithacus), principe (Psittacus erithacus principe) in timneh (Psittacus erithacus timneh). Podvrsta kongo naseljuje vzhodno področje razširjenosti (Kongova kotlina od Nigerije do Kenije), princeps Gano, Togo, Benin, Principe, Sao Tome, timneh pa zahodni del (od Gvineje do Obale slonove kosti). Status podvrste princeps ni raziskan, nekateri znanstveniki jo uvrščajo k podvrsti kongo.

Kongo: večja, širši in bolj rdeč rep, samice imajo svetlejša krovna peresa in samci temnejša, kljun je enotne sive barve daljše obdobje do osamosvojitve mladičev, bolj podvržena stresu, zmožna je prekiniti stik s prvotnim lastnikom in se navezati na drugega, zvoke začne posnemati kasneje in slabše

Timneh: manjša, ožji in manj rdeč rep z odtenki rjave in vijolične barve, rjav do vijoličen začetni del kljuna, samec in samica sta enake temno sive barve, krajše obdobje osamosvajanja, mirnejši značaj, lastniku ostane zvesta celo življenje, hitreje in bolje se nauči posnemati zvoke

Princeps: podobna kongu, le nekoliko svetlejša in manjša

Razmnoževanje sive papige se začne v sušnem obdobju. V nasprotju z južnoameriškimi papigami se pari v času parjenja in gnezdenja ne ločujejo od skupine. Gnezda si poiščejo v že narejenih duplinah visokih dreves. Jajca vali samica sama, samec ji v tem času prinaša hrano. Mladiči se izvalijo z zaprtimi očmi, kljun in noge so svetle, telo pa pokrito z belim puhom. Nimajo sposobnosti lastne termoregulacije in so popolnoma odvisni od toplote staršev. Pri skrbi za mladiče sodelujta oba starša, samec v tem času postane agresivnejši in prevzame vlogo zaščitnika družine. Gnezdo zapustijo po 80 dneh, vendar se še naslednje 4 mesece zadržujejo v njegovi bližini, saj jih samec še vedno hrani. Mladiči se združujejo v manjše skupine, za katere skrbijo starši in se od njih učijo. Pri podvrsti timneh mladiči ne oblikujejo skupin s starši. Ko zapustijo gnezdo, se pridružijo jati, ki jih vzgaja in uči. Navezanost na družino prekinejo do 6 mesecev prej kot podvrsta kongo.

Podvrsta timneh

Naravni plenilci sive papige so ptice ujede, največjo nevarnost za obstoj pa jim predstavlja človek s krčenjem življenjskega prostora in nezakonitim lovom za mednarodno trgovino.

Siva papiga, podvrsta kongo

Domorodna plemena so že pred stoletji prepoznala izjemno inteligenco in zvestobo sive papige. Krasila je njihove vasi, s prihodom evropskih trgovcev pa v začetku novega veka prvič dosegla Evropo. Postala je simbol bogastva in moči, gojili so jo po dvorih in palačah. Bila je spremljevalka Henrika VIII., Marije Antoanete, kraljice Viktorije. Papige so nekdaj jemali iz narave in le redke so preživele potovanje do Evrope. Tudi v novih domovih je večina zaradi neprimerne oskrbe in pomanjkanja znanja novih lastnikov kmalu poginila. Do prepovedi uvoza divjih sivih papig v Evropsko unijo leta 2006 je bilo uvoženih okoli 1,7 milijona osebkov. Okoli 60 odstotkov jih je poginilo zaradi bolezni in neprimernih razmer. V 20. stoletju je nekaterim rejcem sivo papigo uspelo razmnožiti v ujetništvu, kar je človeštvu dalo priložnost, da prepreči ropanje papig iz narave in zaščiti še živeče divje rodove. Žal pa ilegalni lov in trgovina zaradi slabega nadzora in velikega povpraševanja na azijskih trgih še vedno potekata in povzročata nadaljnje izginjanje vrste v afriški domovini.

 

Siva papiga spada med srednje velike kratkorepe papige. Telo pokriva operjena koža, razen na nogah, kljunu in področju lic. Koža sive papige je temno pigmentirana. Krovna peresa po telesu so sive barve, na trebuhu, glavi in vratu pa so obarvana svetleje. Kljun in noge so obarvani črno, šarenica pa je rumene barve. Obstaja nekaj barvnih različic sive papige, npr. rožnata in rumena.

Rdeč rep je pri sivi papigi razpoznavni in zaščitni znak

Edinstven dihalni sistem je sestavljen iz pljuč in pomožnih zračnih vrečk, ki jih je pri sivi papigi osem. Na razcepišču sapnika v glavni sapnici leži glasovni organ ali sirinks. Zgrajen je iz nihajočih membran, ki jih napenjajo sirinksove mišice. Te mišice ob izdihu omogočijo curek zraka skozi sirinks, kar povzroči nastajanje zvoka. Zvok se okrepi pri prehodu skozi membrane v sirinksu. Sapnik, grlo, usta in kljun delujejo kot resonančni organ. Pri oblikovanju zvoka sodeluje tudi jezik, ki je kratek, debel, mesnat in temno pigmentiran.

Anatomska risba dihalnega sistema
Klinični pregled in merjenje telesne teže pri sivi papigi

 

 

 

 

 

 

 

 

Imajo zigodaktilni tip noge. Prvi in četrti prst sta obrnjena nazaj, drugi in tretji pa naprej. Papige spadajo med digitigradne živali – hodijo le po prstih nog.

  • Telesna masa:  Psittacus erithacus erithacus: 450–650 g

                            Psittacus erithacus timneh: do 300 g

  • Dolžina telesa: Psittacus erithacus erithacus: 32–39 cm

                            Psittacus erithacus timneh: do 26 cm

  • Frekvenca srčnega utripa: 140–300 utripov/min
  • Frekvenca dihanja: 30–40 vdihov/min
  • Spolna zrelost: 4–5 let
  • Število jajc: 2–4
  • Čas valjenja jajc: 30 dni
  • Masa izvaljenih mladičev: 14 g
  • Starost operjanja mladičev: 10 tednov
  • Življenjska doba: 40–70 let

Spolni dimorfizem je slabo izražen, zato določanje po zunanjih spolnih znakih ni zanesljivo. Samci imajo večje okrogle oči, glava je širša in oglata, peresa so temnejše barve. Samice imajo mandljasto oblikovane oči, glava je manjša in bolj okrogla. Zaradi leženja jajc imajo širšo medenico. Sodobna, neboleča in zanesljiva metoda določanja spola je analiza DNK iz kapljice krvi ali celic izpuljenega peresa.

Sivi papigi ponudimo pester in uravnotežen obrok, sestavljen iz najmanj 50 odstotkov svežega sadja in zelenjave, 20 odstotkov semen in žit, 20 odstotkov kakovostnih sadno-žitnih briketov in 5 odstotkov oreščkov. Velik del prehrane v naravi ji predstavljajo semena palm, bogata z omega 3 in omega 6 maščobnimi kislinami. Dober nadomestek v ujetništvu je palmino olje. Vsa hrana mora biti sveža, pravilno skladiščena in biološkega porekla.

Zelenjava

Beluši, blitva, brokoli, brstični ohrovt, bučke, cimet, cvetača, čebula, česen, čili, fižol, grah, ingver, jajčevci, kalčki lucerne, korenje, koruza, krompir, kumare, morske alge, olive, paprika, paradižnik, pastinak, peteršilj, rdeča pesa, pšenica, riž, soja, špinača, zelena in zelje

Sadje

Ananas, banana, datelj, grozdje, jabolko, kivi, kostanj, kutina, lubenica, malina, brusnica, borovnica, jagoda, mandarina, mango, marelica, melona, nektarina, breskev, papaja, pomaranča, grenivka, ribez, robide, rozine in sliva

Semena in žita

Sončnica, koruza, konoplja, ječmen, pšenica, oves, soja, čili, bučno seme, laneno seme, pšenični, ovseni in proseni kalčki, kuhan riž

Oreščki

Mandlji, brazilski oreh, makadamija, orehi, pistacije, indijski orešček, lešnik, arašid

Briketi

Zupreem®, M & D®

Harrison’s Birds Foods®

 

Mladim in gnezdečim živalim ponudimo tudi energijsko bogatejša živila; nesoljene žitni krekerje, trdo kuhana jajca, polnozrnat kruh, košček kuhanega mesa.

Za glodanje papigi občasno ponudimo sveže veje sadnega drevja, vrbe, leske, lipe ipd. Izberemo le veje preverjeno neškropljenih dreves.

Hrana in snovi, ki so za sivo papigo škodljive: čokolada, avokado, sladkor, staro in plesnivo seme, majoneza, rabarbara, neumito sadje in zelenjava, sadne koščice, kemično obdelani oreščki, mlečni izdelki, plesen, kofein, sol, alkohol, barvila v prehrani in sulfiti.

Ročno hranjenje mladičev priporočamo le kot dohranjevanje, od starosti 3 tednov dalje. Golše med hranjenjem ne napolnimo preveč, vedno potipamo njeno napolnjenost na desnem delu vratu. Ob pritisku s prstom na golšo naj bo še vedno dovolj prostora za umik hrane izpod kraja pritiska. Za ročno hranjenje uporabimo posebne diete. Hrano pred hranjenjem segrejemo na 35 °C.

Odlični rejci sivih papig pustijo mladiče 3–6 tednov pri starših, da oblikujejo biološki vtis na svojo vrsto
Par sivih papig ima v področju prsne mišice na levi strani sled razkužila, kamor je bil vstavljen mikročip

Priporočena velikost kletke za 1–2 živali

2 x 1 x 1 m

Priporočena velikost preletalnice za par

4 x 2 x 2 m

 

Sivo papigo namestimo v kakovostno oglato kovinsko kletko, ki se ne lušči. V okrogli je papiga nemirna. Izberemo kletko, ki ima rešetke z razmikom največ 2,5 cm. S tem preprečimo možnost zagozditve glave. Priporočamo kletko z možnostjo odpiranja zgornjega dela in prečko za sedenje, ki papigi daje občutek neomejenosti, lastniku pa lažje rokovanje in druženje. Kletko opremimo z lesenimi plezali in prečkami. Ovite so lahko z vrvjo ali smirkovim papirjem, kar omogoča boljši oprijem. Palice postavimo tako, da žival doseže vse želene dele kletke, ob sedenju pa se z repom ne dotika stene kletke. Namestimo tudi posodo za hrano, vodo in bazen za kopanje. Priporočamo uporabo posod iz keramike ali nerjaveče pločevine. Izberemo kletke, ki omogočajo pritrditev posodic z zunanje strani, saj tako med menjavo papigo manj vznemirjamo. V kletko ne nameščamo gugalnic, ogledal in polic za sedenje.

Papigo 1–2-krat tedensko pršimo, da spodbudimo nego perja.

Iztrebke čistimo dnevno, kletka s pomičnim dnom, na katero položimo bel papir, pa izboljša nadzor nad iztrebki in nam olajša čiščenje. Dnevno poleg iztrebkov očistimo posodice za hrano in vodo. Kletko in opremo v njej temeljito očistimo in razkužimo vsaj enkrat mesečno.

Kletki s sivo papigo namenimo poseben prostor v stanovanju. Namestimo jo tja, kjer lastnik preživi največ časa in je v centru pozornosti. Sive papige ne izpostavljamo neposrednim sončnim žarkom, klimatskim napravam, prepihu in grelnim telesom. Poleti lahko kletko namestimo na vrtu ali v sadovnjaku. Za umetno osvetlitev prostora, v katerem je papiga, uporabimo žarnice, ki zagotavljajo popoln spekter svetlobe (npr. žarnice Vitaline ali OTT).

Dobra izbira za čas druženja s sivo papigo je tudi samostojno stojalo z lovilcem iztrebkov

Druga možnost nastanitve je preletalnica. Postavimo jo iz nerjaveče kovine ali lesa. Papigi zagotovimo notranji prostor, ki ga pozimi ogrevamo, in zunanji prostor, ki je lahko nepokrit ali delno pokrit. Postavimo jo v zavetrju, odmaknjeno od hrupa in cest. Palice ali veje namestimo prečno, da papige ne ovirajo med letenjem. Paru ponudimo tudi gnezdilnico, ki jo namestimo pod strop preletalnice.

Preletalnica za par sivih papig

 

Skupina mladih sivih papig

Najprimernejša socialna sestava skupine sivih papig je par ali skupina parov. Če imamo le eno papigo, je ne poskušamo prikleniti nase, saj to vodi v bolestno navezanost in zdravstvene težave. Priporočamo nakup mladičev, ki so bili v zgodnji mladosti hranjeni pri starših, saj ti razvijejo sivi papigi naravnejše obnašanje in v človeku ne vidijo partnerja. Osamljena siva papiga bo v ljubljenem človeku našla smisel življenja, ob njegovi odsotnosti pa razvila moteno obnašanje; kričanje, napadalnost, uničevanje, puljenje perja itn. Pri vzgoji mladih živali pazimo, da ta temelji na zaupanju, in ne na strahu. Papige zato za neprimerno vedenje nikoli ne kaznujemo, temveč se nanj ne odzivamo. Želeno vedenje vedno nagradimo. Pri učenju govora smo potrpežljivi, zavedati pa se moramo, da so papige za govor različno nadarjene. Če pri učenju ne napredujemo, papige ne silimo k početju, ki ga ne mara. Kot ljudje so tudi papige nadarjene za različne reči, zato poskušajmo odkriti, v čem se odlikuje naša. V raziskovanju njenih talentov bosta uživala lastnik in ona, krepil pa se bo tudi njun odnos.

Ob upoštevanju in izpolnjevanju vseh nastanitvenih, bioloških, prehranskih in psihičnih potreb nam siva papiga lahko predstavlja zvestega, zabavnega in ljubečega prijatelja za celo življenje.

Pari sivih papig si ostanejo zvesti vse življenje. Mlade živali združujemo v jate, kjer si same poiščejo partnerja. Paru damo čas za spoznavanje, pri čemer jih pozorno opazujemo. Včasih traja tudi nekaj let, preden se par prvič odloči za gnezdenje. Para, ki se je uspešno paril in je kompatibilen, ne razdiramo. Paritvena sezona v ujetništvu ob ustreznih razmerah traja celo leto. Zagotovimo jim leseno gnezdilnico, ki jo namestimo pod strop preletalnice. Ponudimo jima tudi material za gnezdenje (lubje, vejice, mah ipd.).

Priporočena velikost gnezdilnice

                             40 x 70 x 50 cm

Zgodnja socializacija mladičev, ki so bili od staršev odvzeti pri štirih tednih