ROZELA (Platycercus eximius)

  • Razred: Aves
  • Red: Psittaciformes
  • Družina: Psittacidae
  • Rod: Platycercus
  • Vrsta: Platycercus eximius
  • Ogroženost po IUCN: najmanj ogrožena vrsta (LC – least concern)

  Podvrste rozel:

  • tasmanijska rozela (Platycercus eximius diemensis)
  • krasna rozela (Platycercus eximius ceciliae)
  • bledoglava rozela (Platycercus eximius palliceps)
  • plavolica rozela (Platycercus eximius adscitus)

Rozele naseljujejo vzhodni in jugovzhodni del Avstralije, Tasmanijo in del Nove Zelandije. Najdemo jih na območjih drevesnih savan, na suhih travnatih območjih z redkimi gozdovi, obdelanih poljih, kjer so viri vode, in v bližini manjših mest. Združujejo se v velikih jatah, kjer si skupaj iščejo hrano. Njihovo prehrano v naravi sestavljajo pšenica, oves, travna semena, sadje in ličinke žuželk.

Na razmnoževanje vplivata podnebje in geografska lega njihovega naravnega habitata. Papige, ki živijo bolj severno, imajo paritveno obdobje od septembra do januarja, tiste, ki živijo južneje, pa od februarja do junija. V tem času dvakrat gnezdijo, svoj zarod imajo v duplih dreves.

Njihovo oglašanje je glasno, vendar niso dobri govorci. Posnemajo le žvižge in različne melodije.

Med znane in priljubljene vrste sobnih ptic jih uvršča značilno pernato pokrivalo, ki je pisanih in svetlih barv. Glavo, vrat in zgornji del prsi imajo rdeče obarvane, spodnji del prsi in trebuh pa sta rumenozelena. Na tilniku in medialnem delu peruti so peresa črno obarvana z rumeno obrobo. Krovna peresa na zunanjem delu peruti so modre barve, repna pa so bledo zelena in se v končnem delu peresa obarvajo modro. Šarenica je temno rjave, noge pa sive barve.

Rozela (foto: https://sgforums.com/forums/8/topics/150)

Rozele merijo med 30 in 33 cm, tehtajo pa med 100 in 120 g. Veljajo za dobre letalce. Na vsaki nogi imajo štiri prste, ki so razporejeni tako, da sta dva obrnjena kranialno in dva kavdalno. Tak tip noge se imenuje zigodaktilni in je značilen za ptice, ki sedijo na veji. Papige uporabljajo zigodaktilno nogo kot roko pri hranjenju.

Samec (levo) in samica rozele (desno) (foto: http://www.new-zealand-vacations-in-west-auckland.com/eastern-rosella-in-cascade-kauri-park.html)

Samice so običajno manjše, imajo ožji kljun in bolj bledo obarvano perje. Pod perutmi je belkasto obarvano perje v obliki črte. Spol na podlagi zunanjosti lahko določamo šele pri starosti 9 mesecev, ko se perje dokončno obarva.

Rozele so semenojede ptice, ki potrebujejo zelo raznovrstno prehrano. V obroku jim semena dajemo skupaj z zelenjavo, predvsem v času, ko imajo mladiče.

Hranimo jih lahko s hrano za ljudi, kot sta na primer kuhano jajce in sveži sir. Izogibamo se hrane, kot so avokado, grenivka, limona, zelje in rabarbara. 

Tabela 1: Vrste hrane, primerne za rozele

Semena

Proso, sončnična semena, oves, soja, bučna semena, oljna ogrščica, pšenica

Zelenjava

Sladki krompir (kuhan), kumarice, koruza, špinača, solata, korenje

Sadje

Jabolka, banane, hruške, mango, češnje, pomaranče, melone, šipek, breskve, robide

Za udobno bivanje v ujetništvu potrebujejo primerne namestitvene razmere. Kletka, primerna za rozele, ima dimenzije 2,0 x 1 x 1 m, od tal je dvignjena za 80 cm in ima dve prečki za sedenje, temperatura notranjega prostora mora biti višja od 10 °C, preletalnica pa je zaprta vsaj z ene strani, z dvema prečkama za sedenje in s skrivališčem za ptice (Minimalni pogoji za zagotovitev ustreznih bivalnih razmer in ustrezne nege pri zadrževanju živali prostoživečih vrst v ujetništvu, Uradni list RS, št. 90/2001).

So dobri letalci, zato je močno priporočena namestitev v preletalnici. Če nimamo možnosti za preletalnico, je dovolj, da jih spustimo iz kletke in jim omogočimo letanje po stanovanju. Ta vrsta je plaha in agresivna, zato potrebujemo veliko kletko z dosti prostora. Pri namestitvi več osebkov v isti prostor pazimo, da dominantni samček ne napada šibkejših.

V kletko namestimo prečke za sedenje in plezanje. Boljše kot kupljene lesene prečke so veje dreves, saj so različnih oblik in debelin. S tem dosežemo, da se pritisk na stopalo papige razporedi na različna mesta. Prečke v kletki postavimo tako, da ptice ne ovirajo pri njenem naravnem gibanju in ji omogočijo normalno jemanje hrane iz posodic. Primerni materiali posodic za hrano in vodo so: plastika, nerjaveča kovina in porcelan.

V kletki vzdržujemo dobre zoohigienske pogoje z dnevnim čiščenjem dna kletke in posodic za hrano ter z mesečnim čiščenjem in razkuževanjem kletke in opreme v njej. Na dno kletke lahko zaradi boljšega nadzora nad iztrebki položimo bel papir, lažje čiščenje pa omogoča pomično dno.

Spolna zrelost nastopi pri starosti 2 leti. So monogamne živali. Pari med gnezdenjem ne prenesejo drugega para v istem ali sosednjem prostoru, zato jih v preletalnicah namestimo same. V paritveni sezoni samci pogosto kažejo agresivno obnašanje do samic ali ostalih samcev. Obdobje razmnoževanja v ujetništvu traja od aprila do septembra, v tem času pa imajo eno ali dve legli.