NIMFA (Nymphicus hollandicus)

 

  • Razred: Aves
  • Red: Psittaciformes
  • Družina: Cacatuidae
  • Rod: Nymphicus
  • Vrsta: Nymphicus hollandicus
  • Ogroženost po IUCN: najmanj ogrožena vrsta (LC – least concern)

So najmanjša vrsta družine kakadujev. Izhajajo iz centralnih območij Avstralije, odsotni so vzhodno od Velikega razvodnega gorovja, vlažnega skrajnega severa in juga in najbolj sušnih delov avstralskih puščav. Prisotne so tudi v Tasmaniji, kamor jih je prinesel človek. Naseljujejo sušne gozdove, savano, grmičevje, travnata območja, gozdove ob rekah, pogosto zaidejo tudi na kmetijske površine.

Živijo v manjših jatah, ki v iskanju hrane in vode preletijo več 10 km na dan. Letijo s hitrostjo do 65km/h. V okolici večjih napajališč se jih zbere tudi po nekaj sto.

Hranijo se na tleh, kjer pobirajo in luščijo semena trav in žit. Iščejo tudi plodove, poganjke in žuželke. Aktivne so zjutraj in dopoldne, v vročini počivajo. Na kratke razdalje se sporazumevajo s čebljanjem, na daljše razdalje uporabljajo predirljive, kričeče zvoke. Razpoloženje kažejo tudi s premikanjem peres čopa. 

Samec in samica si ostaneta zvesta vse življenje. Gnezdo gradijo v že izdelanih drevesnih duplinah v bližini vode. Radi izbirajo evkaliptova drevesa, gnezda pa so vsaj 2 m nad tlemi, kar jim zagotavlja varnost v primeru poplav. Duplino izbere samec, ki vanjo vstopi prvi. Z izmeničnim vstopanjem in izstopanjem v duplino samici sporoči, da je varna. Par si lasti celo izbrano drevo. Razmnoževanje poteka v času deževne dobe, sprožijo ga tudi obilnejše padavine v sušnejših delih leta. Samec dvori samici s posebno žvižgajočo melodijo, našopirjenim perjem čopa in dvigovanjem peruti. Samica, pripravljena na parjenje, mu odgovarja s privzdigovanjem repnih peres. Nimfe se ob vstopu v gnezdo obrnejo in vanj vstopijo z repom naprej. Samica izlega jajca v dvodnevnih presledkih. Jajca valita oba, samec čez dan, samica ponoči. Ko partner vali, je drugi vedno v bližini gnezda, da ga ščiti pred plenilci. Mladiči se izvalijo slepi in pokriti z redkim rumenim puhom. Hranita jih oba starša, čez dan s svežo hrano, ponoči pa z izbljuvano hrano iz golše.

Plenilci nimf v naravi so ujede, preganja jih tudi človek, saj zaradi rednih obiskov kmetijskih površin veljajo za škodljivce.

Portret nimfe

V Evropi nimfe uspešno vzrejajo že več kot sto let, prvič so jih iz Avstralije izvozili okoli leta 1840. Niso dobri govorci, posnemajo pa različne melodije. Zaradi selektivne vzreje poznamo več barvnih različic. Najbolj znana je lutino mutacija, ki je bledo rumene barve, ušesne lise pa so oranžne. Ostale bolj znane barvne mutacije so: albino, popolnoma belo obarvana, cimetasto obarvana, grahasta in druge.

Albino (A), grahasta (B), lutino (C) različica nimfe

Imajo 10 primarnih in 6 sekundarnih letalnih peres, pod krovnimi so puhasta prahasta peresa. Konice teh se razpadajo v fin prah, ki ima zaščitno funkcijo.  

Pernato pokrivalo je večinoma sive barve, na vrhu glave pa imajo iztegnjen rumen in siv čop. Glava je rumene barve z rdeče obarvanimi ušesnimi lisami. Na zunanji strani peruti je pas belo obarvanih peres. Oči so rjave, noge pa modrorjave. Zunanji repni letalni peresi sta rumeni. Na bazi sivo obarvanega kljuna ležita nosnici, ki sta prekriti z voščenico. Z dorzalne strani se jima prilega perje. Značilna lega nosnic je pri nimfah razlog pogostih zdravstvenih težav.

  • Telesna masa: 80–125 g
  • Dolžina telesa: do 32 cm
  • Frekvenca srčnega utripa: 300–600 utripov/min
  • Frekvenca dihanja: 40–50 vdihov/min
  • Spolna zrelost: 6–12 mesecev
  • Število jajc: 4–7
  • Čas valjenja jajc: 19–21 dni
  • Masa izvaljenih mladičev: 5 g
  • Starost operjanja mladičev: 4–5 tednov
  • Življenjska doba: 10–25, izjemoma 30 let in več

Določanje spola po barvi perja je mogoče pri 6–9 mesecih starosti.

Samec: perje glave je izrazito rumeno, perje telesa je kontrastnejše barve, spodnja stran repnih peres je enobarvna brez vzorca, so živahnejši, agresivnejši in glasnejši, bolje posnemajo različne melodije

Samica: perje na glavi je sive barve, so manj kontrastnih barv, so mirnejše in tišje, na spodnji strani repnih peres imajo horizontalne črte ali lise

Prehrano nimf sestavljajo različna semena, sadje in zelenjava. Ponudimo ji tudi kakovostno briketirano hrano za zrnojede papige. Semenske mešanice in briketirana hrana so primerne, če so proste plesni, bakterij in vsebujejo brezprašna in neškropljena semena.

 

Semena

Proso, oves, sončnice, konoplja, koruza, žafranika, soja, lan, pšenica, sirk

Zelenjava

Blitva, brokoli, endivija, paradižnik, korenje, ohrovt, buča, paprika, fižol, grah, bob, sladki krompir (kuhan)

Sadje

Jabolko, mango, melona, marelica, nektarina, papaja, banana, grozdje, pomaranča, sliva, ananas, kivi, hruška, lubenica, razno jagodičevje

Hranjenje iz roke krepi zaupanje, popestri druženje in učenje

Velikost kletke za 1–2 živali

150 x 80 x 100 cm

Velikost preletalnice za več parov

400 x 200 x 200 cm

 

Nimfe nastanimo v kletki ali preletalnici. Priporočamo kakovostne kovinske kletke oglate oblike. Kletko opremimo z lesenimi prečkami za sedenje različnih debelin, plezali in vejami dreves za glodanje (sadna drevesa, vrba, lipa, bukev ipd.). Odsvetujemo veje hrasta, češnje in iglavcev. Izberemo veje dreves, ki niso škropljena, pred namestitvijo v kletko pa jih zdrgnemo s krtačo ter operemo s toplo vodo in milnico.

V kletko jim namestimo tudi posode za hrano, vodo in peščeno kopel. Priporočamo posode iz nerjaveče kovine. Pritrdimo jih z zunanje strani, da jih med menjavanjem čim manj vznemirjamo.

Dnevno v kletki očistimo posodice za hrano in vodo ter dno kletke. Čiščenje nam olajša pomično dno kletke, mrežasto dno pa preprečuje stik papige z iztrebki in ostanki hrane.

Medsebojno zaupanje je ključ do uspeha

 

Nimfe so družabne in inteligentne ptice, zato jih gojimo v parih ali skupinah. Dobrobit jim omogočajo primeren sestoj para ali skupine, ustrezna namestitev in prehrana. Večje skupine namestimo v veliki preletalnici, kjer si same poiščejo partnerje. Vzpostavijo kljuvalni red, ki ga vse upoštevajo. Človeku nimfe lahko predstavljajo dobrega prijatelja, ne spodbujamo pa pretirane navezanosti nanj.

Pari ostanejo skupaj celo življenje. Paritvena sezona se začne v toplem obdobju leta (od aprila do septembra), ko imajo na voljo vsaj 10–12 ur dnevne svetlobe. V notranjih prostorih s stalno temperature in kontrolirano osvetlitvijo pa lahko razmnoževanje poteka čez celo leto. V času razmnoževanja jim zagotovimo gnezdilnice, gnezdilni material (lubje, vejice, trave itd.) in pestre obroke, ki vsebujejo več proteinov, vitaminov in mineralov.

Velikost gnezdilnice

30 x 30 x 30 cm