EKLEKTUS (ELECTUS RORATUS)

  • Razred: Aves     
  • Red: Psittaciformes
  • Družina: Psittacidae
  • Rod: Melopsittacus
  • Vrsta: Melopsittacus undulatus
  • Ogroženost po IUCN: najmanj ogrožena vrsta (LC – least concern)

Domovina eklektusa sta jugovzhodna Azija in skrajni severovzhodni del Avstralije. Naseljuje Sundske otoke, otok Sumba, Moluške otoke, Tanibarske otoke, Salomonove otoke in otoke Aru, Novo Gvinejo in polotok Cape York v provinci Queensland. Človek ga je naselil na otočje Palau. Ločenost populacij na otokih je pripomogla k nastanku mnogih podvrst, ki se razlikujejo po obarvanosti perja in velikosti. Habitat mu predstavljajo tropski deževni gozdovi do višine 1900 m. Omejeni so na sestoje z visokimi starimi drevesi, v katerih gnezdijo. Povprečno je za gnezdenje primerno le eno drevo na kvadratni kilometer gozda. Samica je na gnezdilno duplino zelo navezana in je ne zapušča. Za duplino se tudi spopade. Hrani jo več samcev, ki se želijo z njo pariti. Hrano ji izbljuvajo. Samci dnevno preletijo do 30 km in oskrbujejo več samic hkrati.

 

Razlike v barvi samca in samice so prilagoditev na tovrstni način življenja. Samice imajo škrlatno rdečo glavo in temnejša krila in hrbet. Pojavljajo se tudi posamezna modra, vijolična in zelena peresa. Trebuh je vijoličen ali moder. Kljun je črn. Samice različnih podvrst se razlikujejo glede operjenost ozkega obroča okoli očesa. Če je operjen, je modre barve. Razlika je tudi v količini rumenih peres pod repom. Samica je zunaj gnezda dobro vidna in s svojo prisotnostjo opozarja tekmice, da je duplina že zasedena. Rdečevijolična obarvanost ji pomaga ostati neopazna znotraj gnezda.

 

Samci so zeleni, pod krili imajo rdeča, vijolična in modra peresa. Spodnji del repa je sivočrn z rumenimi lisami. Kljun je rumen, šarenica pa oranžna. Samci različnih podvrst se razlikujejo glede na velikost in količino rumene in modre barve na repu. Zelena barva telesa jim zagotavlja večjo varnost pri iskanju hrane v krošnjah, ob deblih dreves pa so dobro vidni. Perje samcev odbija UV-svetlobo, ki jo druge papige zaznavajo, plenilske ujede pa ne.

 

 

Eklektus je sadjejeda papiga. Znanstveniki so zabeležili več kot 18 različnih vrst plodov, s katerimi se prehranjujejo. Rade iščejo kokosove orehe. Prehranjujejo se tudi z mladim poganjki, oreščki, cvetovi in nektarjem. Samci iščejo hrano v manjših skupinah, na drevesih z obilo sadja se zberejo tudi večje skupine do 80 papig.

 

Odrasle eklektuse lovijo razne ujede, mladiče ogrožajo kače, varani in poplave gnezda. Največjo nevarnost vrsti predstavlja človek s krčenjem življenjskega prostora. 

 

Eklektus je v ujetništvu mirna in zadržana papiga. Samice so glasnejše in bolj teritorialne. Sposobna se je naučiti trikov in posnemati nekaj besed. Tudi ročno hranjene papige se izogibajo pretiranemu fizičnemu stiku s človekom.

Eklektusova izjemna barvitost in njegov nežen značaj sta že od nekdaj navduševala ljudi, ki so živeli ob njem. Staroselci Nove Gvineje so njegova peresa uporabljali kot dekoracijo pri verskih obredih. Nekateri budisti so jih imenovali tempeljske papige, saj so jih zadrževali in častili v templjih. Prvi evropski raziskovalci so zaradi barvnega dimorfizma spolov sprva verjeli, da gre za dve ločeni vrsti. Zaradi mirnega značaja, inteligence in čudovite obarvanosti je eklektus danes vedno bolj priljubljen hišni ljubljenec. V ujetništvu se dobro razmnožuje, kar pripomore k zaščiti še živečih rodov v naravi.

: S ptico preživeti dan v naravi je pravi užitek

Eklektus je srednje velika kratkorepa papiga. Telo je pokrito s perjem, ki ima posebno strukturo; konice vejic peres nimajo kaveljčkov, ki bi peresa povezovali v trdnejšo celoto, zato perje spominja na dlako. Zelenim, modrim in vijoličnim peresom dajejo barvo melaninska zrna. Rdečo in rumeno barvo daje pigment lipohrom, porfirini pa omogočajo odboj UV-svetlobe.

Kljun je kratek in širok. Prilagojen je prehranjevanju s sadjem. Z njim si pomagajo tudi pri plezanju.

 

Prebavni sistem je prilagojen prehrani s sadjem, ki ni energijsko bogata hrana, zato ga morajo eklektusi zaužiti v večjih količinah. Požiralnik je prožen in širok. Žlezovnik je oblikovan v daljšo cev, ki lahko sprejme enako količino hrane kot golša. Mlinček je slabo omišičen in raztegljiv. Črevesje je daljše in prilagojeno sadju z več vlakninami. Cekuma ni.

 

Ima zigodaktilni tip noge. Koža je sive in črne barve. Mladiči so gnezdomci. Izvalijo se goli, slepi in ektotermni. Puh je sive in črne barve.

 

  • Telesna teža: samci od 388 do 524 g, samice od 375 do 550 g
  • Dolžina telesa: 310–370 mm
  • Frekvenca srčnega utripa: 340–600 utripov/minuto
  • Frekvenca dihanja: 25–45 vdihov/min
  • Spolna zrelost: 2–3 leta
  • Število jajc: 2 (teža 20–30 g)
  • Čas valjenja jajc: 28–30 dni
  • Teža izvaljenih mladičev: 16 g
  • Starost operjanja mladičev: 11 tednov
  • Življenjska doba: 30–75 let

Spol določamo po barvi perja in kljuna. Mogoče ga je določiti že takoj, ko mladičem začnejo izraščati odrasla krovna peresa. Puh začnejo nadomeščati po 25 dnevu od izvalitve. Pri 40 dneh so obarvani kot starši.

Primerno sadje: jabolko, granatno jabolko, banana, mandarina, breskev, marelica, hruška, nektarina, višnja, češnja, jagoda, malina, robida, borovnica, grozdje, sliva, figa, ananas, melona, pitaja, papaja, mango, kokos

        

Primerna zelenjava: cvetača, brokoli, blitva, ohrovt, korenje, gomolji in listi zelene, pesa, rdeča in črna redkev, sladki krompir, fižol, špinača, paradižnik, grah, solata, regratovi listi in cvetovi, koruzni kalčki

 

Redni dodatki h obroku (vsak dan): bulgur, kuskus, riž, polnozrnate testenine, polenta, zdrvov, kuhan na vodi, jušni rezanci, leča, ajdova kaša, ješprenj

 

Sezonski dodatki: trobentica (2 lista ali cvetova na dan), navadna vodna kreša, šipek, aronija, divja jagoda

 

Občasni dodatki (1–2-krat tedensko): 1–2 trdo kuhana jajca, 1 kuhana piščančja perutnička s kostjo (če so kuhane s hrano, namenjeno človeku, ohladimo in dobro speremo začimbe), 1–2 čajni žlički jajčne hrane za ptice, suho sadje, 2–3 pesti semenske hrane za ptice                                                                                     

 

PRIMER ZDRAVEGA DNEVNEGA OBROKA: kuhan sladki krompir, kuhan fižol in čičerika, 4–5 vrst zelenjave, 3–4 vrste sadja, 1 vrsta rednega dodatka

Primeri ustrezno sestavljenih obrokov za eklektusa

Ponudimo jim tudi kakovostne sadno-žitne brikete za tropske papige.

 

Semenska hrana pri papigah je pogosto železna srajca. Njihovo količino postopno zmanjšujemo, dokler obrok ne sestoji iz primernih živil.

Zamaščena samica zaradi neprimerne prehrane

Ekletus je inteligentna in družabna ptica, zato priporočamo, da skupine ptic namestimo v večji preletalnici. Če jo imamo v stanovanju, naj bo čim manj v kletki. Minimalni standard velikosti in opreme kletke zakonsko predpisuje Agencija republike Slovenije za okolje (Uradni list RS, št. 90/01 z dne 15. 11. 2001). Kletka za eno do dve ptici mora biti velika vsaj 2 x 1 x 1 m. Priporočamo oglato obliko. Dvignjena naj bo vsaj 80 cm nad tlemi. Postavimo jo v prostor, kjer se pogosto zadržujemo. Izognemo se neposredni izpostavljenosti soncu in prepihu. Bivalni prostor opremimo s plezali, vejami za sedenje različnih debelin, napajališčem, posodico za hrano in peščeno kopeljo. Kletka naj ima dvojno dno z zaščito pred razsipavanjem.

 

Preletalnica naj bo zaprta vsaj z ene strani, opremljena s plezali in skrivališčem, ki ga v času parjenja samice uporabljajo za gnezdenje. Nanj se zelo navežejo in ga uporabljajo tudi izven gnezdilnega obdobja, zato jim ga ne odstranjujmo. Če imamo več papig, naj ima vsaka svojo posodo za hranjenje. Kot podlago v kletki in preletalnici uporabimo pesek, papirnate krpe ali časopis.

 

Velikost skrivališča/gnezdilnice

                         30 x 30 x 50 cm

Visoko obešeni pleteni krogi iz vrvi jim omogočijo varnost, svobodo in dinamično plezanje

Parjenje v naravi poteka od julija do februarja, v ujetništvu skozi celo leto. Samec dvori samici z značilnimi zvoki – konk konk konk – in obrnjen proti njej pritrkava s kljunom. Samica, pripravljena na parjenje, mu odgovarja s kovinskim zvokom. Pari se z več samci, če izgubi jajca, tudi večkrat na sezono. Jajca vali sama, za mladiče skrbi, dokler ne zapustijo gnezda. Samci v tem času z njimi nimajo stika. Samica odloča o spolu preživelih mladičev; tudi do 20 zaporednih mladičev je lahko enakega spola. Mladičev napačnega spola ne hrani več ali jih pobije. Vzroki za tako obnašanje še niso znani. Ko mladiči zapustijo gnezdo, za njih skrbijo samci. Mlade samice začnejo iskati primerno drevo z duplino, takoj ko so sposobne leteti. Zaradi izstopajoče barve jih v naravi prvo leto življenja preživi manj kot samcev.