OSTROGASTA ŽELVA (Centrochelys sulcata)

  • Razred: Reptilia
  • Red: Testudines
  • Družina: Testudinidae
  • Rod: Centrochelys
  • Vrsta: Centrochelys sulcata
  • Ogroženost po IUCN: ranljiva

Afriška ostrogasta želva izvira iz ozkega polpuščavskega pasu južno od Sahare, ki se razteza od atlantske obale do obale rdečega morja.  Obsega dele Senegala, Mauritanije, Malija, Nigra, Čada, Sudana in Etiopije. Nekdaj je naseljevala celoten sklenjen pas, danes pa populacije najdemo le še v posameznih žepih primarnega habitata.

Deževna doba traja od junija do oktobra. V tem obdobju se povečajo potrebe po hrani, želve so bolj teritorialne in se razmnožujejo.  Samica pred izleganjem tla omehča z urinom, nato z zadnjimi nogami izkoplje luknjo, kamor izleže jajca. Izvalitev mladičev pogosto sovpada z deževno dobo, saj je zemlja v katero so samice odložile jajca pretrda. Mladiči imajo v naravi mnogo sovražnikov. Spolno jih dozori le 3-5%. Edini sovražnik odraslih živali je človek.

Sušno obdobje traja od novembra do maja. Takrat miruje, aktivna je lahko tudi ponoči. Če telesna temperatura preseže  41 oC se slini in izgublja toploto prek evaporacije. Koplje dolge rove za umik pred vročino, nizkimi temperaturami in požari. Brlog predstavlja bivalno okolje tudi drugim živalim in mladičem. Te do približno petega leta lastnega brloga ne kopljejo.

: Parjenje pri afriški ostrogasti želvi

Afriška ostrogasta želva je tretja največja vrsta kopenske želve na svetu in največja celinska vrsta. Polovico teže predstavlja oklep, ki ji zagotavlja zaščito. Je svetlo rjave do rumene barve. Mlade živali so peščene, skoraj jantarne barve in okrogle oblike. Sestavljen je iz koščene osnove, ki jo pokrivajo keratinske ploščice. Hrbtni del plošč nastane iz vretenc in reber, trebušni del pa iz prsnice. Rast poteka z nalaganjem novih plasti na robovih koščenih plošč. Doseže debelino do 100 mm. Vrhnje plošče hrbtnega dela oklepa so ravne do kupolaste. Imajo 11 stranskih plošč. Trebušni del oklepa ima pod vratom izrazit gular, ki je večji pri samcu, saj je to sekundarni spolni znak. Oklep je ob izvalitvi mehak.

Je hladnokrvna živali, kar pomeni da je notranja temperatura odvisna od temperature okolice. Želva jo vzdržuje s premikanjem med toplejšimi in hladnejšimi območji. Optimalni potek fizioloških procesov je pri temperaturi 30 oC.

Varčevanje z vodo ji omogočajo koža z izrazito roženo prevleko, debel oklep in majhne nosnice. Ima metanefrični tip ledvic ki skrbi za izločanje koncentrirane sečne kisline. Sposobna je velike reabsropcije vode v debelem črevesu, iztrebki so suhi.

Ima kopenski tip noge. So čokate, mišičaste in postavljene vertikalno. Omogočajo ji stabilno hojo, kopanje rovov in izleganje jajc. Sprednje so pokrite z velikimi poroženelimi trni, na zadnjih najdemo ostroge. Na sprednjih in zadnjih nogah imajo po 5 kratkih in debelih krempljev. 

Ostroge

Prebavni sistem je sestavljen iz roženega roba ustnic, ki grizejo in trgajo. Sledijo ustna votlina z jezikom, požiralnik, želodec, tanko in obsežno debelo črevo in kloaka. Pri afriški ostrogasti želvi večji del prebave vlaknin poteka v debelem črevesu s pomočjo celulitičnih bakterij.

Afriška ostrogasta želva že tisočletja sobiva s človekom. Domačini jih spoštujejo kot svete živali. Zaradi dolge življenjske dobe predstavljajo vez z njihovimi predniki. Plemenski poglavarji so jih uporabljali kot simbolična darila. Nekatera plemena jih jedo.

  • Telesna teža:  samci do 105 kg, samice do 60 kg
  • Dolžina telesa: do 830 mm
  • Spolna zrelost: približno 10 let( dolžina 40 cm )
  • Število jajc na leglo: 13-31 (velikost 37-45 mm)
  • Število legel: 2-4
  • Čas inkubacije jajc: 144-149 dni (v ujetništvu 90-101 dni)
  • Teža izvaljenih mladičev: 50g
  • Življenjska doba: do 100 let

Spolni dimorfizem je izrazit.

Samec : je večji, dorzalne plošče hrbtnega dela oklepa so sploščene, imajo daljše noge, daljši rep, trebušni del oklepa je vbočen, dolg štrleč gular pod vratom.

Samica : je manjša, dorzalne plošče hrbtnega dela oklepa so kupolaste, krajše noge, krajši rep, trebušni del oklepa je raven, gular je krajši.

Pri spolno nezrelih živalih določamo spol z endoskopom ali DNA.

Samec ostrogaste želve
Samica ostrogaste želve

 

Slovenija leži v zmernem pasu, zato je nastanitev zunaj možna le v toplejšem delu leta. Za primerno nastanitev je potrebna zunanja ograda, v kateri se nahajajo v času toplega vremena(maj-oktober) in notranji prostor ki zagotavlja temperaturni optimum preko hladnega obdobja. Minimalni standard velikosti stranice ograde za afriško ostrogasto želvo je 8-kratnik dolžine oklepa največje živali. Širina bivališča je za polovico krajša. Za vsako dodatno žival se površina poveča za 10 %, od pete živali dalje za 20 %. Primer: za želvo dolgo 50 cm so minimalne mere bivalnega prostora 400 x 200cm.

Zunanja ograda mora vsebovati prostor za pašo in hojo, brlog za skrivanje pred slabimi vremenskimi razmerami in napajališče. Prostor mora biti ustrezno zaščiten s primerno ograjo, ki preprečuje zatikanje in ukleščenje.

Vir toplote so lahko: grelna luč, keramična grelna luč, grelna blazina, kabelski grelec (samo v primeru talnega gretja). Za nastilj priporočamo slamo, sekance, pesek. Z ogrevanimi keramičnimi ploščami in odtočno kanaleto lahko dosežemo prostor z dobro higieno.

 

 

Temperatura notranjega prostora

25-30 oC

Temperatura pod vročo točko

45 oC

Minimalna temperatura zunanjega bivališča

15 oC

 

Potrebujejo 12 ur osvetlitve. Za osvetlitev priporočamo kombinirane žarnice z UVB in UVA žarki. UVB žarki so žarki valovne dolžine od 280 do 315 nm in ne prehajajo skozi steklo. Dolžina izpostavljenosti je odvisna od intenzitete žarkov. 

Afriška ostrogasta želva je rastlinojed. Za naravno prehrano želve je značilno veliko vlaknin, visok delež kalcija in malo vode. Obrok v ujetništvu je sestavljen iz približno 70 % sena, trave, zelišč, 27 %  razne zelenjave in 3 % vitaminov in mineralov. Poleti je najprimernejša zunanja paša z dodatkom sena. Ponujena zelenjava in zelišča imajo ustrezno razmerje med Ca in P minimalno 2:1. Dosežemo ga z dodatki vitaminsko mineralnih pripravkov. Primerna zelišča so regrat (Taraxacum officinale ), trpotec (Plantago sp.), marjetice (Bellis perennis), listi malin ((Rubus idaeus), majaron (Origanum majorana), melisa (Melissa officinalis ), origao (Origanum vulgare), bazilika(Ocimum basilicum ), materina dušica (Thymus sp.) , hibiskus (Hibiskus sp.), jagodnjak (Fragaria vesca), mrtve koprive (Lamium sp.), posušene navadne koprive (Urtica dioica ), kapucinke (Tropaeolum majus ), ognjič (Calendula officinalis), vijolice (Viola odorata ), razne detelje (Trifolium sp.), portulak (Portulaca oleracea),  glavinci (Centaurea ), listi trte (Vitis vinifera ), itd. Primerna je vsa listnata zelenjava, le ohrovt in zelje v velikih količinah zavirata delovanje ščitnice. Odličen dodatek predstavlja peletirana lucerna, koprive in seno. Naravni vir  mineralov so: sipina kost, jajčne lupine, kosti. Dobri vitaminsko mineralni dodatki so Necton-multi rep in MSA. Pitna voda mota biti stalno na voljo. 

Primerno sestavljen obrok
Afriške ostrogaste želve imajo v bivališču minerale