NAJPOGOSTEJŠE BOLEZNI PLAZILCEV

Pogostejše zdravstvene težave, ki se pojavljajo pri plazilcih so:  bolezni kože, dihal, prebavil, spolnih organov in presnovne bolezni.

Vzroki so: neustrezni bivalni pogoji;  prenizka vlažnost, podhranjenost, pomanjkanje vitaminov, dehidracija, okužbe in paraziti. Levitev pospešimo in olajšamo z dvigom vlage v terariju  (mokro brisačo, bazen z vodo, pršenje).  Zaostanke kože ročno odstranimo med kopanjem v blagi razkužilni raztopini. Po potrebi odstranimo kožne parazite (mehanično, z zaporo dihalnih poti parazitov, biološki in kemični insekticidi. Uporabljamo le preverjene preparate, ki jih določi veterinar).

Leopardji gekon

Pogostejše bolezni kože so:  odrgnine, opekline, mehanične poškodbe in ugrizi. Pogoste so mehanske poškodbe oklepa pri želvah – zaradi napada/grizenja psa, dolgotrajnega kljuvanja sive vrane ali zaradi ureznin z vrtno kosilnico. Veterinar pri kliničnem pregledu najprej ugotovi obsežnost poškodb. Nato očisti rane, lokalno in sistemsko aplicira protimikrobna zdravila, zdravi šok in bolečino. V primeru obsežnih poškodb pri želvah se lahko opravi ortopedska rekonstrukcija oklepa.

Zaceljena poškodba oklepa
Absces na spodnji čeljusti
Odrgnine v okolici ust

Poškodbe v okolici ust so pogoste pri kuščarjih. Nastanejo zaradi drgnjenja in zaletavanja v steno terarija. Poškodba se pogosto razširi v vnetje ustne votline, dlesni in kosti. Veterinar opravi toaleto rane, aplicira protivnetna zdravila in antibiotike.  Obsežnejše rane kirurško oskrbi.

 

Vezikularni dermatitis je bolezen kač, ki jo imenujemo tudi mehurjavost. Najpogosteje se pojavi zaradi slabih bivalnih  pogojev  (previsoka vlaga, parazitoze, stres). Sprva se spremembe kažejo kot rdečina, ki vodi v nastanek mehurčkov po luskah. Mehurčki se razvijejo v razjede, pogosto pride do sekundarne okužbe, pojavi se ulcerativni dermatitis. Terapija: aplikacija antibiotikov, protivnetnih in protibolečinskih preparatov, ki jih izbere veterinar. Pogoj za ozdravitev je izboljšanje bivalnega okolja. 

So pogosti kožni paraziti kač in kuščarjev, ki se največkrat pojavijo v okolici oči, ust in pod luskami po trebuhu. Hranijo se s krvjo.  Potreben je natančni pregled živali, saj je število parazitov včasih zelo majhno. Ti paraziti poleg nelagodja povzročajo pri živali tudi težave z levitvijo, prenašajo številne bakterije in viruse, dolga izpostavljenost parazitom pa lahko vodi v slabokrvnost. Najboljši preventivni ukrep je karantena in skrben pregled novo nabavljenih živali. Terapijo določi veterinar na podlagi stopnje invazije.

Živali najpogosteje zaužijejo tujke med hranjenjem in  požiranjem plena. Vzrok je lahko tudi neustrezna podlaga terarija.  Tujki se ustavijo v želodcu ali črevesju in povzročajo klinične znake: nemir, bruhanje, apatija, vnetje in pogin. Terapija: določitev položaja tujka v prebavilih in njegova odstranitev (endoskopsko, kirurško).

Operativna odstranitev velike količine peska iz prebavil

 

Pri izpadu kloake se njena notranjost izviha navzven; v njej zaostaja obtok, nabrekne in se lahko poškoduje. Če to traja dlje časa kloaka odmre.  Vzrok:  invadiranost z zajedalci, kronično vnetje črevesja, pomanjkanje kalcija, prisotnost sečnih kamnov v mehurju pri kopenskih želvah, zaostalih jajc v jajcevodu, tumorjev in tujkov v trebušni votlini.

Ukrepi: izpadlo kloako temeljito očistimo in navlažimo. Veterinar jo po posebnem postopu ponovno vrne nazaj na prvotno mesto, zunanjo odprtino pa začasno zašije.

Prolaps (izpad) kloake
Prolapsus kloake in njeno hemoragično infarciranje
Stanje po operativnem posegu

Bolezni dihal lahko  povzročajo različni virusi, bakterije, glivice, paraziti, vdihovanje dražečih plinov, lahko pa tudi pomanjkanje kalcija, vitamina A in D. Klinični znaki:  živali otežkočeno dihajo z odprtimi usti. Slišni so dihalni šumi. Pojavi se izcedek iz nosu. Živali hujšajo in so oslabele. Veterinar bo za postavitev diagnoze odvzel bris ali izpirek ustne votline, nosne votline in sapnika za nadaljnje mikrobiološke preiskave. Po potrebi se lahko opravi še RTG preiskavo. Terapija je odvisna od vzroka in kliničnih znakov. Veterinar običajno predpiše antibiotike na podlagi vrste povzročitelja, protivnetna zdravila, vitamine, zdravila za čiščenje dihalnih poti in tekočinsko terapijo. Bolno žival namestimo v toplo in čisto okolje. Po potrebi jo hranimo preko sonde.

Med pogostejše bolezni spolnih organov samic spadata preovulatorni zastoj jajčnih foliklov in nezmožnost izleganja jajc (distocia).

Pri preovulatornem zastajanju jajčnih foliklov kljub prisotnosti zrelih foliklov na jajčniku ne pride do ovulacije. Jajčni folikli so veliki, zavzemajo veliko prostora v trebušni votlini, lahko se okužijo z različnimi bakterijami in se vnamejo. Najpogosteje se pojavi pri kuščarjih (zeleni legvan, bradata agama). Opazili bomo, da je žival neješča, se manj giba in ne iztreblja. Vzrok bolezni je v večini primerov nejasen. Zastoj lahko nastane zaradi slabše prehrane, pomanjkanja kalcija, neprimernih pogojih bivanja in načina hibernacije, zaradi poškodbe, okužbe ali odsotnosti samca. Terapija izbire je operacija, pri kateri veterinar odstrani jajčnike s folikli.

Nezmožnost izleganja jajc se imenuje  »distocia«. Vzroki:  preveliko število jajc, prevelika jajca, jajca spremenjene oblike, spremembe na jajcevodu, kloaki ali tvorbe v trebušni votlini. Vzrok je lahko tudi pomanjkanje kalcija, slabi pogoji reje, prenizka temperatura okolja, dehidracija, odsotnost primernega mesta za leženje jajc. Veterinar postavi diagnozo na podlagi kliničnih znakov, pregleda krvi ter na podlagi RTG in UZ preiskave. Cilj terapije je, da se ugotovi in zdravi vzrok nastanka in s tem omogoči živali leženje jajc. V določenih primerih se lahko jajca tudi odstrani – z zdravili, ki pospešujejo krčenje gladkih mišic jajcevoda ali kirurško.

Nezmožnost izleganja jajc

Pri samcih lahko pride do izpada (prolapsa) hemipenisa.

Prolapsus hemipenisa pri kraljevem pitonu
Kirurška oskrba

Presnovna bolezen kosti je pogost zdravstveni problem pri mladih, odraščajočih plazilcih. Glavna vzroka sta neprimerna prehrana in napačen režim svetlobe oz. kvalitete osvetljevanja. Presnovna bolezen kosti nastane kot posledica pomanjkanja kalcija in neprimernega razmerja kalcij/fosfor ter pomanjkanje vitamina D3. Telo potrebuje kalcij za izgradnjo kosti, krčenje mišic in prevajanje živčnih impulzov, strjevanje krvi in druge pomembne funkcije. Zaradi  njegovega pomanjkanja se poveča žleza obščitnica (hiperparatireoidizem), posledica tega je resorbcija kalcija iz kosti. Bolezenski znaki na kosteh se pokažejo ponavadi pri mlajših živalih, ki hitro rastejo. Pri odraslih živalih se pojavijo motnje pri gibanju in orientaciji.  K neravnotežju kalcija so posebej nagnjene spolno zrele samice, ki ležejo jajca.  Pri kuščarjih, ki so hranjeni s hrano z nizko vsebnostjo kalcija in fosforja, se razvije osteoporoza z razmehčanjem kosti (osteomalacija), za katero so značilni aktivni osteoblasti v kosteh, ki proizvajajo  nepoapnelo kostno medceličnino.

Zgodnji znaki obolenja: mehke kosti spodnje čeljusti, mehak oklep, zlomi dekalciniranih kosti, otekle okončine, vlečenje zadnjih končin in celega trupa. Včasih prihaja do deformacij na kosteh, zlomijo si lahko hrbet, rep ali  noge.

Napredovali znaki obolenja: ukrivljena hrbtenica, deformiran hrbtni del oklepa, otekle in deformirane čeljusti ter posledično težko jemanje hrane, otopelost, pareza, paraliza okončin in krči. Lahko se pojavi splošni edem, otekla spodnja čeljust in pogin.

Ukrepi: lastnikom svetujemo, da z bolno živaljo čim manj rokujejo ter ji nudijo raznovrstno in uravnoteženo hrano. Potrebno je dodajati ustrezne vitaminsko-mineralne dodatke. Svetujemo sončenje in obsevanje z UV svetlobo (sinteza vit. D v koži). Neješče živali hranimo ročno. Veterinar zdravi sekundarne okužbe z antibiotiki in bolečino s protibolečinskimi zdravili.

RTG prikazuje številne kostne zlome
Foto terapija

 

Nekatere bolezni plazilcev se lahko prenesejo na ljudi, zato je zelo pomembno, da upoštevamo splošne higienske ukrepe:

  • Vsakič, ko se dotikamo plazilca, si umijemo roke z milom in toplo vodo.
  • Plazilci naj se ne zadržujejo v kuhinji, jedilnici ali drugih prostorih, kjer pripravljamo hrano.
  • Nikoli ne jemo ali pijemo in sočasno rokujemo s plazilcem.
  • Ljudje s slabšo odpornostjo, starejši ljudje in otroci, mlajši od 5 let, naj se izogibajo stikov s plazilci.
  • Terarija ali njegove vsebine in delov ne čistimo v kuhinji ali kopalnici.
  • Otroci lahko s plazilci rokujejo le pod nadzorom odrasle osebe.

Najpomembnejša zoonoza, ki jo prenašajo plazilci, je salmoneloza. Salmonella spp. je lahko del normalne mikroflore prebavnega trakta pri plazilcih. Ljudje se običajno okužijo s kontaminirano hrano. Preventivno in terapevtsko zdravljenje plazilcev je vprašljivo. Previdni moramo biti pri uporabi antibiotikov in razkužil, saj lahko z nepravilno rabo povzročimo rezistenco bakterij.