LEOPARDJI GEKON

  • Razred: Reptilia
  • Red: Squamata
  • Družina: Eublepharidae
  • Rod: Eublepharis
  • Vrsta: Eublepharis macularius
  • Ogroženost po IUCN: najmanj ogrožena vrsta (LC – least concern)

Domovina leopardjega gekona so polpuščavska in stepska področja Pakistana, severozahodne Indije in Afganistana. Naseljuje kamnite in s travo porasle planote in doline. Za habitat so značilne velike temperaturne razlike. Zima traja od novembra do marca, temperature pa padejo pod 10 oC. Najvišje temperature so junija in julija, ko presegajo 35 oC. Padavin je malo, viška sta februarja in julija (monsun).

 

O življenju gekonov v divjini ni veliko podatkov. Je talno živeča žival. Aktiven je v mraku in ponoči, dneve prebije v izkopanem brlogu. Ta ga ščiti pred vremenskimi vplivi in plenilci. Uporablja tudi že narejene brloge in luknje pod skalami. Brlogi mu zagotavljajo vir vlage, pozimi jih uporablja za hibernacijo. Hibernacija ali zimsko spanje je stanje mirovanja, pri katerem se znižata telesna temperatura in srčni utrip, prebavna cev se izprazni in presnova se upočasni.

 

Barva leopardjega gekona posnema tla, na katerih živi. Je sivorumena s temnejšimi pikami, vzorec je nepravilen. Zagotavlja mu varnost pred plenilci.

 

V naravi je samotar. Prehranjuje se z raznimi žuželkami, pajki, goliči glodavcev. Po hibernaciji se intenzivno prehranjuje in pari. Mladiči se izvalijo jeseni.

 

Če je v nevarnosti, gekon sika, se napihuje, poskuša odvrniti pozornost od glave z nihanjem repa. Tega uporablja tudi pri lovu in sporazumevanju z drugimi pripadniki vrste.

Leopardji gekon je ena najpogostejših gojenih vrst plazilcev. Večina prodajanih živali ima prednike v Pakistanu. Zaradi nezahtevnega in uspešnega razmnoževanja je rejcem s selekcijo uspelo ustvariti mnogo barvnih različic.

Leopardji gekon je hladnokrvna žival. Optimalna temperatura bivanja je 26–28 oC. Telesno temperaturo uravnavajo s premikanjem med toplejšimi in hladnejšimi območji.

V ujetništvu je rejcem uspelo vzrediti gekone različnih barv, od svetlo rumene, bele, temno sive, oranžne, rožnate. Vzorci gojenih živali so lahko enobarvni, lisasti in pikasti v raznih kombinacijah. Trebuh je bel. Mladiči imajo po telesu horizontalne enobarvne pasove, ki kasneje zbledijo. Koža na hrbtnem delu telesa je hrapava in polna manjših izboklin, trebušni del je gladek. Gekon se levi vsakih nekaj mesecev, mladiči pogosteje kot odrasli. Svoj levek požre, da si povrne hranilne snovi in zabriše dokaze o svoji prisotnosti.

 

Glava je trikotna, imajo premične veke. Imajo okoli 100 zob, ki so permanentno rastoči. Ob izgubi ponovno zrastejo v 3–4 mesecih. Začetek sluhovoda zapira timpanična membrana. Noge so kratke, prsti nimajo oprijemalnih blazinic, na konicah imajo kratke kremplje.

 

Rep je izrazito odebeljen in kolobarjast. Kaže nam prehranjenost gekona. Ima sposobnost, da ga odvrže, kar je prilagoditev v primeru napada plenilcev. V repnih vretencih imajo posebne hrustančne plošče, okoli katerih so nanizane mišice. V stresu se mišice pokrčijo in potegnejo vretence napol. Rep se obnovi v 3–4 mesecih. Je krajši, gladkejši, debelejši in temneje obarvan kot prvotni.

Leopardji gekon – portret
Leopardji gekon – različne barvne različice
  • Telesna teža: samice 50–70 g, samci 60–80 g (150 g)
  • Dolžina telesa: samice 18–20, samci 20–28 cm
  • Spolna zrelost: 2 leti
  • Čas brejosti: 30 dni
  • Število jajc na leglo: 2
  • Število legel: 4–7
  • Čas inkubacije jajc: 6–12 mesecev
  • Teža izvaljenih mladičev: 2–5 g
  • Pričakovana življenjska doba: narava do 5 let, ujetništvo do 20 let

Za samce so značilni večja velikost in prisotnost odebeljenih femoralnih por in področje hemipenisa. Samice so manjše, femoralne pore pa manj izrazite. Pri mladičih je določanje spola mogoče z endoskopom.

Leopardji gekon potrebuje puščavski tip terarija. Najkrajše zadostne dolžine stranic terarija za enega leopardjega gekona izračunamo tako, da dolžino gekona pomnožimo s koeficienti 4 x 3 x 2. Za vsako dodatno žival se površina terarija poveča za 15 odstotkov. Primerni so stekleni ali leseni terariji. Imeti morajo ustrezno zračenje z mrežastim pokrovom. Kot substrat so uporabni pesek, lesni sekanci, lubje, šota. Substrat mora biti globok najmanj 5 cm, da gekonu omogoči kopanje. Zagotoviti mu je treba suho in vlažno skrivališče. To je lahko napolnjeno z vlažno šoto, mahom ali gobo. Terarij opremimo s koreninami, skalami ter umetnimi in živimi rastlinami, npr. alojo (Aloe sp.), harvortijo (Haworthia sp.), kalanhojo (Kalanchoe sp.), tolstičevko (Crassula sp.). Potrebuje posodo z vodo.

 

Dnevna temperatura terarija

22–28 oC

Nočna temperatura terarija

20 oC

Temperatura vroče točke

35 oC

 

 

Primerno temperaturo lahko zagotovimo z grelnimi žarnicami, grelnimi blazinami in kabli. Vlaga v terariju naj bo 40–60-odstotna. UVB-svetlobe ne potrebujejo.

 

Samci leopardjih gekonov so poligamni. Mogoče so skupine z enim samcem in tremi ali več samicami.

Leopardji gekoni so mesojede živali. V ujetništvu jim kot osnovni obrok lahko ponudimo čričke, kobilice, ščurke. Občasno lahko zaužijejo tudi mokarje, zoofobe, voščene vešče in mišje goliče. Z vitamini jih lahko preskrbujemo neposredno s kapalko v usta, s pomočjo vode ali pa s praškom, ki ga posujemo po insektih. Vitamini za leopardjega gekona morajo nujno vsebovati vitamin D3, saj ga sam ne sintetizira.

 

Odrasle gekone hranimo 3-krat tedensko, mladiče pa vsak dan. Velikost insekta je odvisna od velikosti gekona, ne sme pa presegati tretjine velikosti gekonove glave.