GRŠKA KORNJAČA (Testudo hermanni)

  • Razred: Reptilia
  • Red: Testudines
  • Družina: Testudinidae
  • Rod: Testudo
  • Vrsta: Testudo hermanni
  • Ogroženost po IUCN: skoraj ogrožena vrsta

Grška kornjača je kopenska želva suhih ravninskih pokrajin. Je evropska vrsta, njene podvrste naseljujejo območje Grčije, Turčije, Balkana, Apeninskega polotoka in nekaterih sredozemskih otokov, medtem ko pri nas v naravi ne živi.

Mlade živali imajo oklep s črnim in rumenim vzorcem, ki lahko z leti postane bolj blede barve v sivkastem, slamnatem ali rumenkastem odtenku. Čez spodnji del oklepa vzdolžno potekata dva črna pasova.

Grška kornjača – portret
Grška kornjača – portret

 

 

 

 

 

 

 

 

V divjini želve zapustijo svoja nočna skrivališča že navsezgodaj zjutraj in se odpravijo na sonce, da se pogrejejo. Nato začnejo iskati hrano. Ob najhujši pripeki se umaknejo nazaj v skrivališče, popoldan pa se vrnejo na drugi obrok. Imajo zelo dober občutek za orientacijo, ki jim omogoča, da se zlahka vrnejo v svoja skrivališča.

V naravi se pred zimo želve zakopljejo v svoja nočna bivališča in tam preživijo sorazmerno mile mediteranske zime. Srčni utrip in dihanje se jim upočasnita. Odrasle želve lahko neprekinjeno hibernirajo 4–5 mesecev.

 

Grško kornjačo v ujetništvu uspešno gojijo že desetletja, kljub temu pa zelo težko rečemo, da gre za živali, ki so udomačene.

Zaradi izgube naravnega habitata grške kornjače v divjini postajajo vse bolj ogrožena vrsta.

Posebnost grških kornjač je, da lahko živijo tudi do 100 let. Razlog za tako dolgo življenjsko dobo tiči v učinkoviti porabi energije in v zelo počasni rasti. Na velikost živali vplivajo tudi prehranjevalne navade in dražljaji iz okolja. Na to, kakšnega spola bo mladiček, vpliva temperatura v gnezdu v času valjenja. Samice se razvijejo pri višjih temperaturah, samci pa pri nižjih. Samice so običajno večje in težje od samcev. Kot ostale vrste želv imajo tudi kornjače oklep. Oba spola imata podaljšan rep z modificirano bodico. Rep je pri samcih daljši kot pri samicah, bodica pa je še bolj izrazita. Bodico samci uporabljajo pri spopadih za samico – vse želve pa si z njo pomagajo pri ohranjanju ravnotežja. Aktivnost želv je odvisna od temperaturnega nihanja okolice. Pozno jeseni se zakopljejo v zemljo in tam mirujejo do pomladi.

  • Telesna teža: 0,5–1,3 kg
  • Dolžina telesa: 15–20 cm
  • Spolna zrelost: 6–10 let
  • Število jajc na leglo: 12
  • Število legel: 2–3
  • Čas inkubacije jajc: 90–120 dni
  • Pričakovana življenjska doba: 30–90 let

Glavne razlike med spoloma so: samice so običajno večje od samcev in imajo širši oklep. Samci imajo daljši rep, samice krajšega. Pri samcih je trebušni del oklepa (plastron) konkaven.

 

Dnevna temperatura terarija

24–26 °C

Nočna temperatura terarija

18–24 °C

Temperatura vroče točke

35 °C

 

Grški kornjači lahko bivalno okolje uredimo kar na prostem. Ogrado postavimo na zelo sončnem predelu s senčnimi področji, poskrbeti pa moramo tudi za zavetje, kamor se bo žival lahko umaknila pred neugodnimi vremenskimi razmerami. Zavetje mora biti za želvo enostavno dostopno. Podlaga v ogradi naj bo peščena, da lahko želva koplje po zemlji. Na prostem je lahko od aprila do sredine oktobra. Za hladnejše dni moramo varno namestiti grelno telo.

Želvo lahko imamo tudi v terariju v stanovanju. Podlaga naj bo sestavljena iz fine mivke, ki jo v razmerju 1 : 1 pomešamo z ilovnato zemljo. Podlaga naj bo globoka vsaj 5–10 cm, da ljubljenčku omogočimo kopanje po zemlji. Dodamo lahko tudi nekaj proda, vendar moramo paziti, da so kamni dovolj veliki, da jih želva ne more pogoltniti. Bivališče okrasimo še s koreninami in vejami, pozabiti pa ne smemo na skrivališča.

 

Želve v naravi v času zime mirujejo. Tudi kornjače v ujetništvu lahko hibernirajo, ni pa nujno. V času priprave na hibernacijo se aktivnost živali zmanjša. Odrasle želve lahko prezimimo v ogradi na prostem, kjer se zakopljejo v zemljo, za dodatno zaščito pred mrazom pa lahko namestimo še slamo. Nastanimo jih lahko tudi v zaboje s steljo, ki jih damo v suh, temen in hladen notranji prostor s temperaturo med 2 in 10 °C. Temperatura ne sme pasti pod ledišče! Če je kornjača v stanovanju, ji moramo omogočiti prehod v zimsko mirovanje z zmanjšanjem osvetlitve terarija in znižanjem temperature okolja.

Hibernirajo lahko samo popolnoma zdrave odrasle živali! Preden žival pripravimo na prezimitev, je zato nujen pregled pri specializiranem veterinarju.

Grške kornjače so strogo rastlinojede živali. Dnevni obrok naj vključuje zelenjavo, posušena zelišča, sveže pokošeno travo, ponudimo jim lahko tudi seno in komercialno dostopno briketirano hrano. Hrana naj vsebuje čim manj beljakovin. Kot priboljšek jim lahko ponudimo regratov cvet, jagodo ali zel materine dušice. Solata ima nizko hranilno vrednost, zato je ne dajemo v večjih količinah. Izogibamo se sadju in paradižniku, saj povzročata prebavne težave. Želvi redno dodajamo vitamine in kalcij.

Mlada grška kornjača pri hranjenju