BRADATA AGAMA

  • Razred: Reptilia
  • Red: Squamata
  • Družina: Agamidae
  • Rod: Pogona
  • Vrsta: Pogona vitticeps
  • Ogroženost po IUCN: najmanj ogrožena vrsta

Bradate agame izvirajo iz osrednje Avstralije, kjer naseljujejo puščave, polpuščave in savane. So spretni plezalci. V divjini se zadržujejo na suhih drevesih, se sončijo na skalah ali pa se hladijo v grmičevju in drugih senčnih področjih.

Živali se med seboj sporazumevajo z različnimi kretnjami. Ob nevarnosti napihnejo brado. Samci so zelo teritorialni, zato lahko skupaj gojimo enega samca in več samic, nikoli pa ne dveh ali več samcev.

Agame najdemo v različnih barvnih odtenkih, kar je odvisno od barve peska, na katerem živijo.

Potret bradata agama
Potret bradata agama

Bradate agame so postale priljubljeni hišni ljubljenčki ob koncu 20. stoletja. V drugi polovici 20. stoletja je Avstralija prepovedala prodajo in izvoz divjih agam kot hišnih ljubljenčkov, vendar so nekaj živali kljub temu pretihotapili čez meje. Vse današnje agame, ki so gojene v ujetništvu, so potomci teh živali.

Bradate agame nimajo stalne telesne temperature –uravnavajo jo tako, da se premikajo med toplejšimi in hladnejšimi področji. Imajo veliko trikotno glavo in telo ploščate oblike. Ob straneh se nahaja vrsta bodic, ki vodijo vse do baze repa. Rep je dolg, uporabljajo ga za ohranjanje ravnotežja. Za dihanje in premikanje telesa uporabljajo iste medrebrne mišice, zato prenehajo dihati, ko tečejo. Med tekom se po določeni razdalji ustavijo, da se znova nadihajo. Zaradi te posebnosti so pogosto aktivne v kratkih intervalih. Tečejo lahko s hitrostjo do 15 km/h. V ujetništvu so poznane številne barvne različice; najdemo lahko agame rjave, rdeče, oranžne in rumene barve ter kombinacije teh barv.

Izleganje bradate agame
Mladiči bradate agame
Mladiči bradate agame
  • Telesna teža: 280–510 g
  • Dolžina telesa: do 60 cm
  • Spolna zrelost: 2–3 leta
  • Čas brejosti: 65–90 dni
  • Število jajc na leglo: 15–40
  • Čas inkubacije jajc: 60–70 dni
  • Pričakovana življenjska doba: 15–25 let

Pri določanju spola si pri bradatih agamah najlaže pomagamo z oceno velikosti femoralnih por, ki so pri samcih običajno večje.

Za bradate agame je najustreznejši terarij s polpuščavskim biotopom, ki ga sestavljajo pesek, suhe korenine, sukulenti in šotni mah. Terarij lahko kupimo v ustrezni prodajalni, lahko pa ga zgradimo tudi doma. Pomembno je, da ga lahko enostavno čistimo in z lahkoto dostopamo do živali. Minimalna velikost terarija za dve odrasli agami znaša 100 x 60 x 40 cm. Terarij postavimo v mirnejše okolje, vendar živali ne izoliramo, saj agame rade opazujejo dogajanje v svoji okolici. Podloga v terariju naj bo enostavna za čiščenje; lahko je peščena, iz časopisnega papirja, uporabimo pa lahko tudi posebne preproge za plazilce, ki jih lahko kupimo v specializiranih prodajalnah. Terarij okrasimo s kamni in vejami, opremimo pa ga še s posodo za hrano in posodo za svežo vodo.

 

Dnevna temperatura terarija

32 °C

Nočna temperatura terarija

20 °C

Temperatura vroče točke

35–40 °C

 

Primeren terarij za bradato agamo

 

Bradate agame so vsejede živali. V naravi se hranijo z različnimi žuželkami in rastlinsko hrano v obliki listov in cvetov.

Mladiči se prehranjujejo predvsem z žuželkami (črički, murnčki, kobilicami), dieta odraslih živali pa je večinoma sestavljena iz rastlinske hrane, z žuželkami pa jih hranimo le še občasno. Pomembno je, da se izogibamo enolični prehrani z ličinkami mokarjev in zoofobov, saj so slabo prebavljivi, mastni, imajo zelo nizko vsebnost kalcija in so zato primerni zgolj kot občasen priboljšek. Agami ponudimo različna zelišča (rman, deteljo, regrat, trpotec), zelenjavo (listje peteršilja in korenja, bučke, kumare), cvetove in sadje. Hrani dodamo potrebne vitamine in minerale. Hrano, ki je naš ljubljenček ni pojedel, odstranimo iz terarija in mu naslednji dan ponudimo svežo. Vodo ponudimo v manjši keramični posodici, pomembno je, da jo redno menjujemo in skrbimo za čistočo posode.